Pri britanskem podjetju s prstom kažejo na najbolj razširjen tip avtomobilov.
Leto 2020 je bilo za večji del avtomobilske industrije bolj ali manj katastrofalno. Zaradi Covid-a 19 je namreč prodaja novih avtomobilov v praktično vseh segmentih močno upadla – razen v enem in to je segmentu električnih avtomobilov. Njihova prodaja je namreč tako v Sloveniji, kot v Evropi močno zrasla, delež na celotnem trgu novih vozil pa se je povečal za kar nekaj odstotkov. Na Norveškem je recimo mesečna prodaja električnih avtomobilov poleti celo presegla prodajo bencinsko gnanih avtomobilov.
V celotnem letu 2020 je bilo v Evropi tako prodanih 1,21 milijona električnih avtomobilov in hibridov, kar predstavlja 10,6 odstotkov celotnega trga novih vozil, več kot 100-odstotkov več kot leto poprej. Rast pa se je posledično odrazila tudi v občutnem zmanjšanju izpustov CO2 novih vozil. Če smo tako lahko od vključno leta 2017 spremljali počasno, a vztrajno rast izpustov, so namreč pri britanski družbi Jato Dynamics zabeležili močan padec.
Povprečni izpusti novih vozil so se tako zgolj v enem letu iz 121,6 gramov na prevožen kilometer zmanjšali na 106,7 gramov na prevožen kilometer. Pri tem je seveda potrebno omeniti, da gre za povprečje vseh držav Evropske Unije, v šesterici držav, kjer je bil delež prodanih nizkoogljičnih osebnih avtomobilov največji pa je ta številka padla pod 100 gramov na prevožen kilometer. Sem spadajo Danska, Portugalska, Francija, Finska, Nizozemska in Švedska, pri čemer je bil v zadnjih dveh državah s priključnohibridnim oziroma električnim pogonskim sklopom opremljen kar vsak četrti oziroma vsak tretji nov avtomobil. Dolgoletne spodbude za nakup elektrificiranih vozil na Nizozemskem so tako pripeljale do tega, da je povprečen izpust CO2 pri novih vozilih tam znašal le 83,1 gram na prevožen kilometer.
Najslabše so se na drugi strani odrezale Slovaška, Češka in Poljska s povprečnimi izpusti med 118,3 in 119,2 grami na prevožen kilometer. V Sloveniji je količina CO2 na prevožen kilometer znašala 113,3 grama na prevožen kilometer, kar je z izjemo Madžarske več kot v vseh sosednjih državah.
Čeprav gre za hvale vreden upad izpustov, pa nekaj grenkega okusa prinašata dejstvi, da so povprečni izpusti med januarjem in avgustom lani znašali že 102,2 grama na prevožen kilometer. Hkrati tudi ni bil dosežen načrt po katerem naj bi povprečje do konca leta 2020 znašalo 95,7 gramov na prevožen kilometer.
Prioriteta: elektrifikacija križancev
Čeprav so elektrificirani avtomobili močno pripomogli k zmanjšanju izpustov, pa je potrebno izpostaviti, da gre zahvala tudi vse čistejšim bencinskim in dizelskim avtomobilom. Povprečen nov avtomobil z dizelskim motorjem je tako lani v zrak spustil 119,8 gramov CO2 na prevožen kilometer, bencinski avtomobil pa še 3,7 gramov manj, kar je v obeh primerih pod povprečjem vseh vozil leta 2019. Zanimivo ob tem je, da so za velik upad izpustov 'krivi' tudi precej boljši rezultati v segmentu SUV-ov, kjer so povprečni izpusti upadli za kar 16,2 grama na prevožen kilometer, pri Jato Dynamics pa ocenjujejo, da je razlog za to večji doseg električnih in priključno-hibridnih vozil, ki so hkrati precej bolj razširjena.
Ne glede na to pa križanci in športni terenci ostajajo med glavnimi krivci za onesnaževanje. Povprečen športni križanec namreč v ozračje izpusti 18 odstotkov več CO2 kot primerljiva kombilimuzina ali kombi. Še več, celo najmanjši križanci utegnejo v ozračje spustiti več emisij kot limuzina višjega srednjega razreda, na kar opozarja tudi analitik Felipe Munoz. »Večkrat kot ne so športni terenci težji od kombilimuzin in limuzin, kar pomeni, da je njihova poraba goriva višja. V oziru na te podatke so zato prav ta vozila naslednja v vrsti za elektrifikacijo, zaradi česar je v naslednjih mesecih na tem področju pričakovati precejšen napredek,« je dejal Munoz, ki pa v napovedih za prihodnost ostaja optimističen.