Purosangue je prvi Ferrari, v katerem lahko udobno sedijo štirje ljudje, ki vstopijo skozi štiri vrata. Z višjo oddaljenostjo od tal. A Italijani nočejo, da mu rečemo SUV ali križanec.
Ferrari je razkril še sedmi model v svoji ponudbi, ki od drugih bržkone najbolj odstopa. Italijani se izogibajo oznaki SUV. Raje mu pravijo prvi štirivratni in štirisedežni Ferrari, ki ima "povsem drugačne proporce in zasnovo od tako imenovanih vozil SUV in križancev", kot pravi Ferrarijevo sporočilo za medije. Purosangue sicer nima stebrička B in zadnja vrata se odpirajo nazaj. A oblika je kljub temu prepoznavna, nezgrešljiv Ferrarijev oblikovalski jezik spominja na modela SF90 in 296 GTB. Plastična obroba na blatnikih pa - hočeš nočeš - pač spominja na križance.
In čeprav gre za odgovor Lamborghiniju (Urus) in Astonu Martinu (DBX) ter enako namero, namreč ponuditi uporabnejši avto tistim, ki se doslej za Ferrarija niso odločili, pa je Purosangue res nekoliko drugačen. Je skoraj deset centimetrov nižji (1589 mm višine) in nekoliko širši (2028 mm) od omenjenega para, dolg pa je skoraj pet metrov (4973 mm) in ima v primerjavi z njima zato nekoliko bolj športno držo. Seveda pa je občutno višji v primerjavi z drugimi Ferrariji in bolj oddaljen od tal, v prtljažniku pa ima kar 473 litrov prostora.
Še vedno z atmosferskim V12 in brez sledu o elektrifikaciji
Poganja ga 6,5-litrski atmosferski V12 motor s 725 konjskimi močmi (533 kW) in 716 Nm največjega navora, 80 odstotkov tega pa doseže že pri zelo nizkih vrtljajih. Motor je nameščen za srednjo osjo (torej spredaj sredinsko) in ker je osemstopenjski dvosklopčni menjalnik zadaj, jim je uspelo doseči razporeditev teže v razmerju 49 proti 51 v prid zadnje osi.
Da za pogon sprednje osi ni bilo treba dvigniti motorja in posledično težišča, je odjem - podobno kot pri FF in GTC4 Lusso - speljan iz sprednjega dela motorja in pravzaprav gre za manjši menjalnik za sprednjo os (power transfer unit oz. PTU). Povsem drugače kot pri drugih "tako imenovanih" vozilih SUV torej. Nič kaj ferrarijevska ni niti teža - 2180 kilogramov tehta, do 100 km/h pospeši v 3,3 sekunde in doseže več kot 330 km/h. In čeprav pogon ni elektrificiran, ima Purosangue funkcijo jadranja.
Čvrsta konstrukcija je aluminijasta, aktivno vzmetenje z 48-voltnimi aktuatorji in tuljavnimi ventili, ki hitreje oz. pogosteje in z večjo silo kljubujejo udarcu blažilca, so razvili v sodelovanju s podjetjem Multimatic. Sistem tako ob uravnavanju pod in prekrmarjenja zmanjšuje tudi nagibanje karoserije in zniža valjčno središče avtomobila. Na volanu je še vedno Ferrarijevo stikalo "manettino", ki pa nima kakšne nastavitve za brezpotja, zato pa je pri Purosangueju mogoče naročiti sistem, ki avto dvigne za 30 milimetrov.
Preberite tudi: Enzo Ferrari - spoznajte nekaj manj znanih anekdot!
Drugačen od drugih Ferrarijev je tudi v notranjosti. Z več pozornosti na detajle in materiali, ki jih v drugih Ferrarijih še ni bilo videti, in Burmesterjevim 3D zvočnim sistemom. Armaturna plošča je zanimivo oblikovana in ima nekako izrazito ločeno voznikovo in sovoznikovo stran, ki ima tudi svoj zaslon na dotik - v sredini ga namreč ni, voznik pa ima na voljo le svoj instrumentni zaslon.
Čeprav je to Ferrari z največjim prodajnim potencialom v ponudbi, pa to ne bo pomenilo tako izrazitega skupnega povečanja prodaje kot pri Lamborghiniju, kjer so v lanskem letu prodali več kot 5000 Urusov (več kot pol). Proizvodnja Purosangueja bo omejena na največ dvajset odstotkov celotnih zmogljivosti, kar pomeni okoli 2000 avtomobilov letno. Izdelovati ga bodo začeli v drugem četrtletju prihodnjega leta, stal pa bo najmanj 390 tisočakov.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja