Kaj za avtomobilsko industrijo prinaša trgovski sporazum med Evropo in Japonsko?

Sporazum bi na eni strani lahko spodbudil evropsko proizvodnjo mestnih avtomobilov, na drugi pa vsaj nekoliko ogrozil prodajo evropskih SUV-ov, ki po večini uporabljajo dizelske motorje.

Kaj za avtomobilsko industrijo prinaša trgovski sporazum med Evropo in Japonsko? (foto: Jato Dynamics, PSA) Jato Dynamics, PSA
17. 10. 2018

V zadnjem času evropski avtomobilski proizvajalci z negotovostjo pričakujejo odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o tem, ali bo uvedel dodatne sankcije in dajatve za avtomobile, izdelane zunaj ZDA. Hkrati je zanje te dni pomembno dogajanje v Evropskem parlamentu, kjer še čakamo odločitev o tem, za koliko bodo morale države članice EU znižati izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030.

Na drugi strani je bil med Evropsko unijo in Japonsko julija letos podpisan sporazum o prostem trgovanju, ki je ne nazadnje v veliki meri povezan z avtomobilsko industrijo. Tako Evropa kakor Japonska namreč spadata med pet največjih avtomobilskih trgov na svetu, in medtem ko so Evropa oziroma evropski avtomobilski proizvajalci največji uvozniki novih avtomobilov na Japonsko, so japonski proizvajalci največji uvozniki novih vozil v Evropo. Številni med njimi namreč večino avtomobilov proizvedejo doma, prav tako kot tudi evropska podjetja.

Omenjeni sporazum predvideva odpravo uvoznih tarif, kar bi po mnenju analitikov pri podjetju Jato Dynamics močno spodbudilo sodelovanje in koristilo predvsem japonskim podjetjem. Medtem ko se na Japonskem proda vedno več (prestižnih) evropskih avtomobilov, prodaja japonskih avtomobilov (večinoma srednjega razreda) v Evropi po nekaj letih upadanja zdaj znova počasi raste. Na trg bi tako lahko prodrli z večjim številom hibridov, kljub temu pa po mnenju Jatovih analitikov ne bi pretirano ogrozili položaja tradicionalnih znamk.

Koristi na obeh straneh

Novonastala situacija pa bi lahko znova spodbudila rast proizvodnje majhnih mestnih avtomobilov evropskega porekla. Na Japonskem se namreč več kot tretjina (35 odstotkov) avtomobilov uvršča v razred tako imenovanih kei avtomobilov. Gre za avtomobile z dolžino do 3,5 metra in širino do 1,49 metra ter motorjem, ki nima več kot 64 'konjev' (47 kilovatov) oziroma njegova prostornina ni večja od 0,66 litra. Izključujoč širino v Evropi obstajajo le štirje tovrstni avtomobili: Smart Fortwo in trojica Citroen C1/Toyota Aygo/Peugeot 108. Zgodilo bi se namreč lahko, da bi Japonska odpravila omejitev širine in tako spodbudila proizvodnjo avtomobilov, ki v Evropi predstavljajo le še osem odstotkov trga.

Če bo torej sporazum realiziran v svojem najbolj verjetnem scenariju, bodo od njega imeli največjo korist manjši japonski proizvajalci, kot je Suzuki, in evropski proizvajalci prestižnih ter mestnih avtomobilov. A kjer so zmagovalci, tam so tudi poraženci, v tem primeru pa bi to lahko bili evropski SUV-i. Številni japonski avtomobilski proizvajalci, kot so ne nazadnje tudi Toyota, Lexus in Honda, bi namreč trgu lahko ponudili hibridne različice svojih vozil, ki jim evropski proizvajalci, sodeč po trenutni ponudbi, vsaj še nekaj časa ne bodo mogli konkurirati na področju vedno strožjih okoljevarstvenih zahtev. Obeta se torej še zanimivo dogajanje, od katerega pa bi na koncu lahko še največ dobili prav potrošniki.