Od študija bibliotekarstva, dela pri Edisonu, dirkanja v Detroitu, naveze s Cadillacom in Dodgeom do tega, da si je delavec v tovarni lahko privoščil avtomobil, ki ga je izdeloval.
Ko beseda nanese na avtomobilska podjetja, ki so zaznamovala zgodovino transporta v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju, nikakor ne moremo mimo Forda. Henry Ford je bil eden izmed največjih vizionarjev na področju avtomobilizma in proizvodnje, na kar nas opozarja dejstvo, da je po njem poimenovan celo način proizvodnje, fordizem. A to je le del celotne zgodbe podjetja, ki je svojo pot začelo že pred letom 1900.
Ustanovitelj podjetja Henry Ford se je rodil leta 1863 v kraju Greenfield Township v zvezni državi Michigan na Irskem rojenemu očetu angleških korenin in najmlajši hčerki belgijskih priseljencev, rojeni v Michiganu. Že kot najstnik je kazal navdušenje nad strojništvom, kar je dokazal pri petnajstih letih, ko je redno začel popravljati ure in urne mehanizme. Posledično se je odrekel družinski kmetiji in odšel v London, kjer je delal v pristanišču in mehanični delavnici. Kljub temu pa se je že po treh letih, leta 1882, vrnil domov in začel delati kot operater na prenosnih parnih strojih podjetja Westinghouse, kasneje pa delo v podjetju nadaljeval kot mehanik. V tem času je v Detroitu študiral bibliotekarstvo.
Eden izmed najpomembnejših korakov v Fordovi karieri se je zgodil leta 1891, ko se je zaposlil v tovarni svetil, katere lastnik je bil izumitelj Thomas Edison. Po dveh letih je dosegel napredovanje, kar mu je omogočilo dovolj časa in finančne svobode, da je začel eksperimentirati z motorji na notranje izgorevanje. Vrhunec je nastopil leta 1896, ko je izdelal prvi štirikolesnik z lastnim pogonom in ga poimenoval Ford Quadricycle. Prvo testno vožnjo vozila z močjo štirih 'konjev', ki je stalo na štirih kolesih, namenjenih cestnemu biciklu, je Ford opravil 4. junija istega leta in že takoj začel razmišljati o nadgradnji.
Uspešno podjetje šele v tretjem poskusu
Ob podpori Edisona je leta 1898 izdelal še drug model svojega štirikolesnika, leta 1899 pa v sodelovanju še z nekaterimi lokalnimi podjetniki v Detroitu ustanovil avtomobilsko podjetje Detroit Automobile Group. A avtomobili, ki jih je podjetje proizvajalo, so bili nezanesljivi in dragi, zato je Henry že po manj kot letu dni podjetje zapustil. Kljub odhodu pa želja po izdelovanju avtomobilov ni ugasnila. Ob pomoči C. Harrolda Willisa je izdelal prvi pravi avtomobil z močjo 26 'konjev'. Avtomobil je bil tako dober, da je z njim na ovalu v Detroitu premagal Alexandra Wintona, enega najboljših dirkačev tistega časa, kljub temu, da je njegov dirkalnik poganjal motor s 70 'konji.
Zmaga nad Wintonom je ponovno združila Forda s podjetji in ustanovitelji Detroit Automobile Group, a tokrat pod novim imenom Henry Ford Company. Podjetje je bilo ustanovljeno 30. novembra 1901. A tudi v drugo Ford ni zdržal dolgo v družbi. Potem, ko je William H. Murphy, eden izmed ustanoviteljev podjetja, leta 1902 na mesto svetovalca postavil Henry-ja M. Lelanda, je Ford podjetje zapustil, slednje pa se je nato preimenovalo v Cadillac Automobile Company.
Naveza z bratoma Dodge
Kljub dvema porazoma pa je Ford nadaljeval z izdelovanjem avtomobilov; tudi dirkalnih, s pomočjo katerih si je ustvaril ime v svetu avtomobilizma, kar je pripomoglo k temu, da je ob pomoči starega znanca Alexandra Y. Malcomsona ustanovil še tretje avtomobilsko podjetje z imenom Ford & Malcomson, Ltd. Z namenom izdelave poceni avtomobilov sta Ford in Malcomson najela poslovni obrat, od bratov Johna in Horacea Dodge (ustanoviteljev istoimenske znamke) pa naročila izdelavo avtomobilskih delov v skupni vrednosti 160.000 ameriških dolarjev.
A prodaja vozil je bila počasna, zato sta Ford in Malcomson začela zaostajati s plačili za dele, ki sta jih dobavila brata Dodge, ki sta že nestrpno zahtevala prvi obrok. Ker do tega ni prišlo, sta ju Malcomson in Ford ob pomoči še nekaterih vlagateljev prepričala, da sta v zameno za plačilo v podjetje vstopila kot delničarja in 16. junija 1903 je bilo ustanovljeno podjetje Ford Motor Company.
Združitev partnerjev pa sama po sebi ni pripomogla k boljšemu položaju podjetja. A Ford se je tako kot prej tudi sedaj oprl na dirkanje. Z novim dirkalnikom in dirkačem Barneyjem Oldfieldom za volanom je še istega leta postavil nov hitrostni rekord med avtomobili, ki je znašal 14,8 kilometra na uro. Oldfield je avtomobil nato popeljal po celotnih ZDA in s tem končno postavil podjetje Ford na avtomobilski zemljevid. Leta 1904 je tako že postavil svojo prvo tovarno v kanadskem mestu Windsor, takrat poznanim še pod imenom Walkerville. A pravi uspeh je šele sledil.
Zapuščina Forda presega avtomobilske okvire
Ford je imel kljub svojemu premožnemu statusu vedno posluh za nižji in srednji sloj. Že ob ustanovitvi podjetja Detroit Automobile Group si je za cilj zadal izdelavo poceni avtomobilov, ki si ga bodo lahko privoščile tudi množice. Njegov načrt se je uresničil leta 1908, ko je podjetje začelo s proizvodnjo Modela T. Model T, poznan tudi pod vzdevkom Thin Lizzy, velja za prvi avtomobil, ki so ga masovno proizvajali s pomočjo tekočega traku. Posledično so bili stroški izdelave tega avtomobila zelo nizki, kar se je na koncu odrazilo tudi v ceni. Avtomobil je zato med letoma 1908 in 1927 našel preko 14,5 milijona kupcev – številka, ki jo je do danes preseglo le malo avtomobilov.
Zapuščina Henryja Forda pa danes močno presega okvire avtomobilske industrije. Fordu je z množično izdelavo Modela T uspelo uresničiti bistvo fordizma, načina množične proizvodnje relativno poceni izdelkov, ki si jih delavci, kateri skrbijo za njihovo proizvodnjo, lahko tudi privoščijo. To je dosegel s standardizacijo proizvodnje, tekočega traku in pa višjo plačo. V praksi je to pomenilo skrajšanje delovnika iz devetih na osem ur dnevno, dnevna plača 5 dolarjev pa je bila v primerjavi s tisto pri konkurenci kar dvakrat višja. Povedano drugače, delavec si je lahko pri ceni avtomobila, ki je znašala od 615 dolarjev navzgor, nakup novega vozila omogočil že polletno plačo.
Jure Šujica
Foto: Ford
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?