Predvidoma naj bi bila druga cev predora odprta v maju 2025.
Karavanški predor je eden izmed zadnjih večjih projektov slovenskega avtocestnega omrežja, ki je začelo nastajati že pred pol stoletja. Po tem, ko je bila leta 1991 odprta prva predorska cev, smo skoraj tri desetletja čakali na to, da se bodo pričela dela tudi na drugi predorski cevi. Ta so se po birokratskih zapletih pred časom naposled tudi začela, nekaj dni po začetku del pa so napovedi o zaključku optimistične.
Na srečanju DARS-a, ministra za infrastrukturo, Jerneja Vrtovca in pa gradbene družbe Cengiz v sredo ob začetku del v predoru se je domača stran zavzela za to, da bi bilo v projekt vpletenih čim več domačih podjetij. Ob tem je bilo pojasnjeno, da je konec del načrtovan maja 2025, pri čemer pa je član uprav turškega podjetja Asim Cengiz pojasnil, da nameravajo z deli končati že precej prej, še pred začetkom leta 2025.
Rešitev za velik del Evrope
Hkrati z razkritjem optimističnih napovedi so pri turškem podjetju razkrili, da tekom izgradnje predora ne načrtujejo nobenih dodatnih stroškov in aneksov, zaradi česar naj bi cena gradnje tudi na koncu znašala nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Kot je dodal Vrtovec bodo morebitne anekse iz dodatne stroške oziroma zahtevke, ki bi lahko nastali tekom gradnje temeljito preučili.
Izkop se je tako tudi v Sloveniji naposled začel in sicer skoraj dve leti po tem, ko so z vrtanjem začeli na avstrijski strani. Tam so namreč dela v predoru stekla že 18. septembra 2018, po tem, ko so v slabem letu dni pred tem že uspeli zgraditi podaljšek avtoceste, vključno s 350 metrov dolgim viaduktom neposredno pred predorom.
Karavanški predor je resda velik in pomemben projekt za Dars in slovenski transport na splošno. Gre namreč za zadnje ozko grlo na avtocesti ki povezuje Avstrijo, Nemčijo in preostalo Srednjo Evropo z Balkanom, saj bo sklenjena povezava vse do Dalmacije oziroma Bolgarije, s tem pa se bo občutno skrajšal čas potovanja za tovorni ter potniški promet.