Brezstični ključ je ena tistih avtomobilskih rešitev, na katere se voznik hitro navadi. Ključ ostane v žepu, avtomobil se odklene ob prijemu kljuke, za zagon pa zadošča pritisk na gumb. Toda udobje ima lahko precej neprijetno drugo plat.
Obsežna testiranja so pokazala, da je mogoče številne avtomobile s sistemom Keyless prelisičiti brez razbijanja stekel, lomljenja ključavnic ali kraje originalnega ključa.
Nemški ADAC takšne sisteme preverja že približno desetletje, njegova zbirka pa je medtem narasla na okoli 850 preizkušenih vozil. Kot poroča Auto Motor und Sport, so pri 710 avtomobilih oziroma približno 84 odstotkih preizkušenih vozil vrata lahko odprli s podaljšanjem radijskega signala ključa. Pri 682 avtomobilih so nato lahko zagnali še motor oziroma električni pogon.
Številke sicer ne pomenijo, da je danes ranljivih 84 odstotkov vseh novih avtomobilov. V zbirki so vozila različnih starosti, tehnologija pa se je v zadnjih letih precej spremenila. Prav razlika med starejšimi in novejšimi sistemi je eden zanimivejših rezultatov preizkusov.
Ključ doma, avtomobil pa misli, da je zraven njega
Pri takšni kraji tat avtomobilu pravzaprav ne ukrade ključa, ampak ga prepriča, da je ta bližje, kot je v resnici.
Tako imenovani relay napad temelji na podaljšanju komunikacije med ključem in vozilom. Če je ključ denimo odložen v stanovanju ali hiši, lahko storilca z ustrezno opremo njegov signal preneseta do avtomobila. Elektronika vozila nato zazna veljaven ključ v navidezni bližini in dovoli odklepanje.
Pri nekaterih sistemih se zgodba tu še ne konča. Ko je avtomobil odklenjen, ga je mogoče tudi zagnati in odpeljati. Vse skupaj se lahko zgodi brez vidnih poškodb na vozilu, kar je ena največjih težav tovrstnih kraj.
Pri teh 17 znamkah je padel vsak preizkušeni avtomobil
Med rezultati izstopa skupina 17 znamk, pri katerih je relay napad uspel pri vseh njihovih vozilih, vključenih v ADAC-ova testiranja. Gre za Aiways, Alfa Romeo, Alpine, BYD, Chevrolet, DS Automobiles, Fiat, Honda, Infiniti, Isuzu, Jeep, KGM oziroma SsangYong, Lynk & Co, MG, Opel, Subaru in Tesla.
Toda ta seznam zahteva nekaj konteksta. Ne pomeni, da je mogoče na tak način ukrasti vsak avtomobil omenjenih znamk. Rezultati veljajo samo za konkretne modele, različice in modelska leta, ki jih je ADAC dejansko preveril.
Pri Alfi Romeo so bili denimo vključeni Giulia, Junior, Stelvio in Tonale, pri Fiatu 124 Spider, 500e, 500X in 600e, pri Jeepu pa Avenger, Compass in Renegade. Honda je bila zastopana s precej širšim naborom, med drugim s Civicom, CR-V, HR-V, Jazzom, Preludeom in ZR-V.
Med preizkušenimi MG-ji so bili Cyberster, MG3, MG4, MG5 Electric, HS, Marvel, S5 in ZS EV, pri Subaruju pa BRZ, Crosstrek, Forester, Impreza, Levorg, Outback, Solterra in XV.
Pri Tesli sta bila v tej skupini starejši Model S P85 in Model X, zato rezultatov nikakor ni mogoče posplošiti na celotno današnjo Teslino ponudbo.
Letnik avtomobila je lahko pomembnejši od značke na nosu
Zanimive so predvsem razlike znotraj istega modela. Audi denimo ni med omenjenimi 17 znamkami, vendar to ne pomeni, da so bili vsi njegovi avtomobili odporni proti napadu.
Pri Audiju A3 z letnicama prve registracije 2015 in 2017 je test pokazal ranljivost: avtomobil so lahko odklenili in zagnali. Pri novejšem A3 od leta 2020 enak poskus ni več uspel. Razlog je bila sodobnejša zaščita s tehnologijo UWB.
Na testih so bili ranljivi tudi nekateri starejši primerki Audijev A4, A6 in Q2. Podobne razlike med generacijami so se pokazale pri BMW-ju, Mercedes-Benzu, Škodi in Volkswagnu.
To je uporabna informacija predvsem za kupce rabljenih avtomobilov. Dva avtomobila istega modela, med katerima je le nekaj let razlike, imata lahko na področju zaščite brezstičnega ključa povsem drugačno raven varnosti.
Rešitev že obstaja
Eden učinkovitejših odgovorov avtomobilske industrije na relay napade je tehnologija UWB oziroma Ultra-Wideband. Bistvena razlika je v tem, da avtomobil ne ugotavlja zgolj, ali signal pravega ključa obstaja, ampak lahko natančneje določi tudi njegovo oddaljenost.
Če je ključ v hiši, umetno podaljšan signal zato načeloma ne bi smel zadostovati, da bi avtomobil sklepal, da njegov lastnik stoji ob vratih.
ADAC je 68 avtomobilov posebej izpostavil kot bolje zaščitene s tehnologijo UWB, pri katerih uporabljeni način napada ni bil uspešen. Pri nekaterih drugih avtomobilih je poskus prav tako spodletel, čeprav UWB ni bil naveden kot razlog.
Nekateri proizvajalci uporabljajo tudi ključe s senzorjem gibanja. Če ključ nekaj časa miruje, preneha oddajati signal. Takšna rešitev lahko pomaga predvsem ponoči, ko ključ več ur leži na istem mestu, ni pa enakovredna sistemu, ki preverja njegovo dejansko oddaljenost.
Kaj lahko naredi lastnik?
Če avtomobil uporablja starejši sistem brezstičnega odklepanja, je najpreprostejši ukrep že to, da ključa doma ne odlagamo tik ob vhodnih vratih ali oknu. Pri nekaterih modelih je mogoče funkcijo Keyless tudi izključiti.
Pri bolj izpostavljenih vozilih še vedno pridejo v poštev stare mehanske rešitve, denimo blokada volana. Niso posebej elegantne, tatovom pa dodajo oviro, ki je z elektronskim podaljšanjem signala ne morejo obiti.
ADAC-ovi rezultati zato niso toliko zgodba o tem, katera avtomobilska znamka je varna in katera ne. Precej bolj jasno pokažejo velik preskok med starejšimi sistemi Keyless in novejšimi rešitvami z UWB. Pri nakupu avtomobila je zato vredno preveriti ne le, ali ima brezstično odklepanje, ampak predvsem, kako je to zaščiteno.
