Električni avtomobili naj bi spremenili prihodnost prometa, toda na največjem avtomobilskem trgu na svetu je njihov razvoj sprožil težavo, ki je oblasti očitno niso pričakovale v takšnem obsegu.
Kitajska se spoprijema z nenavadnim stranskim učinkom hitrega prehoda na električno mobilnost. Novi avtomobili postajajo vse večji in težji, prihodki, s katerimi država vzdržuje ceste, pa se zaradi zmanjševanja porabe fosilnih goriv krčijo. Kombinacija obojega je oblasti prisilila v iskanje novih rešitev.
Podatki kitajskega združenja za osebne avtomobile kažejo, kako izrazito se je trg spremenil. Kar 60 odstotkov novih modelov, predstavljenih na Kitajskem v prvi polovici leta 2026, je daljših od petih metrov.
Majhni avtomobili medtem skoraj izginjajo. Vozila, krajša od 4,5 metra, predstavljajo le še približno dva odstotka novih registracij. Trend velikih avtomobilov spremlja še hitro povečevanje njihove mase. Sodobni električni športni terenci pogosto tehtajo okoli tri tone ali celo več, velik del dodatne teže pa predstavljajo ogromni baterijski sklopi, s katerimi proizvajalci povečujejo doseg.
Prav masa vozil postaja vse pomembnejše vprašanje. Težji avtomobili bolj obremenjujejo cestno infrastrukturo, Kitajska pa ima hkrati vse več težav z zagotavljanjem denarja za njeno vzdrževanje.
Sistem je bil namreč dolgo zasnovan predvsem na prihodkih od davkov na gorivo. Več ko so vozniki uporabljali avtomobile z bencinskimi in dizelskimi motorji, več denarja je pritekalo tudi za vzdrževanje cest. Z množičnim prehodom na električne avtomobile se ta finančni model spreminja.
Po podatkih, ki jih navaja Bloomberg, naj bi Kitajski za vzdrževanje in upravljanje cest vsako leto zmanjkalo približno 44 milijard dolarjev oziroma okoli 37,5 milijarde evrov. Obenem naj bi bilo približno 40 odstotkov lokalnih cest že predvidenih za popravila, vendar zanje ni dovolj denarja.
Plačilo glede na prevožene kilometre?
Oblasti zato iščejo način, kako bi tudi vozniki električnih avtomobilov neposredno prispevali k financiranju infrastrukture, ki jo uporabljajo. Med možnostmi, o katerih razmišljajo lokalne oblasti v Pekingu, je uvedba plačila glede na število prevoženih kilometrov.
Takšen sistem bi pomenil precejšen odmik od sedanjega modela. Namesto posrednega plačevanja skozi porabljeno gorivo, bi voznik k vzdrževanju cest prispeval glede na to, koliko jih dejansko uporablja. Kitajska vlada hkrati postopoma zmanjšuje davčne spodbude za tako imenovana vozila na novo energijo oziroma NEV.
Toda denar ni edina težava. Oblasti želijo očitno poseči tudi v avtomobilsko tekmo, v kateri so električni modeli postajali čedalje večji, težji in opremljeni z vse večjimi baterijami. Novi energetski predpisi naj bi bili manj prizanesljivi do pretirano težkih vozil ter proizvajalce spodbujali k drugačnemu razvoju. Namesto nenehnega povečevanja baterijskih sklopov, naj bi več vlagali v lahke materiale, učinkovitejše tehnologije in boljšo aerodinamiko, s katerimi je mogoče doseg povečati brez dodatnih stotin kilogramov.
Da vprašanje postaja pomembno tudi na najvišji politični ravni, kažejo odzivi državnih medijev. People's Daily, uradni časnik kitajske komunistične partije, je avtomobilske proizvajalce pozval, naj se pri razvoju vrnejo k razumnejšim merilom.
Opozorili so, da pretirano veliki električni avtomobili niso prilagojeni obstoječi mestni infrastrukturi, obenem pa zaradi svoje velikosti in mase povečujejo porabo energije. Podobno kritičen je bil kitajski državni televizijski medij CCTV, ki je trend velikanskih električnih vozil opisal predvsem kot odgovor na kratkoročno povpraševanje kupcev, ne pa kot rezultat resničnega tehnološkega napredka.
