Dolgo je trajalo, da so si vsi odgovorni končno priznali: evropska avtomobilska industrija je v težavah. Kitajski industrijski mastodont pa se je šele dobro prebudil. Država, ki ima za kakšnih deset milijonov avtomobilov presežka, intenzivno išče nove trge. Okostenela in popustljiva Evropa se zdi kot nalašč za to. Kdo torej prihaja, kdaj in s čim?
Zdi se, da se je politika šele po salonu IAA dokončno prebudila in uvidela, da ima avtomobilska industrija na stari celini večje težave, kot so si jih upali priznati pri Evropski komisiji. Čeprav so jih gospodarstveniki dlje časa opozarjali, da je poceni kitajska konkurenca nevarna. Zdaj so pri komisiji zažugali, da bodo začeli s preverbo nepravične državne podpore podjetjem, ki sodelujejo v proizvodni verigi.
Vse skupaj izredno »smrdi« po protekcionizmu, ki ga je prav Evropa želela izkoreniniti v korist (poštenega) odprtega trga, čeprav sta imeli tako ZDA kot Kitajska tukaj vedno figo v žepu. Še do leta 2017 so morali na primer vsi tuji investitorji, ki so želeli prodajati in proizvajati na Kitajskem, najti domačega partnerja, ki je imel potem v lasti 51 odstotkov skupne naložbe, sicer so bile uvozne tarife previsoke. In večina tujcev se je šla take igre.
Vse to je Kitajski pomagalo, da je postavila na noge izjemno močno in propulzivno avtomobilsko industrijo, ki je z vzponom elektrifikacije dobila v jadra samo še več vetra. Zakaj? Z vztrajanjem na tako imenovanem čistem pogonu so več kot stoletno prednost Evrope v natančni strojegradnji politiki v trenutku zreducirali na ničlo. Zdaj se začenja vse znova. In Kitajci so ugotovili, da pri električnih avtomobilih strojniki nimajo več kaj dosti iskati. Ne samo to – Kitajska je tudi bogata z redkimi rudninami, ki so potrebne za proizvodnjo električnih motorjev, zlasti baterij.
Zdaj je Kitajska postala največja svetovna izvoznica vozil na svetu, upočasnjevanje povpraševanj na domačih tleh pa jih seveda še bolj sili v iskanje novih trgov, saj so imeli še lani kar 10 milijonov avtomobilov presežka, kot zgotavlja ANE. Zato uvoz v Evropo skokovito narašča – med letoma 2021 in 2022 se je povečal za izjemnih 361 odstotkov, med letoma 2022 in 2023 pa še vedno za 112 odstotkov, kot še pišejo v ANE. Nič čudnega – Kitajska je ta trenutek domovina kakšnih 100 (ja, sto!) avtomobilskih znamk in skoraj 60 odstotkov jih je mlajših od deset let! Je pa res, da Evropejci poznamo le nekaj največjih proizvajalcev in približno deset njihovih znamk.
Skupaj ustvarijo za skoraj tretjino svetovne proizvodnje avtomobilov, lani pa je izvoz dosegel že skoraj 3,5 milijona vozil. Velik del so izvozili tudi na staro celino. Ne glede na to, da politiki bijejo plat zvona, pa je delež kitajskih proizvajalcev v EU še vedno relativno minoren, čeprav skokovito narašča in naj bi letos dosegel približno 5,6 odstotka trga.
Kitajski vzpon na evropskih lestvicah
Kitajska je po prodaji in proizvodnji nesporno vodilna na svetovnem trgu električnih vozil. Tamkajšnji vodilni proizvajalci, kot so MG, Xpeng, Nio, Geely in BYD se po začetni zadržanosti letos ponovno vzpenjajo po evropskih prodajnih lestvicah. Povpraševanje je menda tolikšno, da kitajski proizvajalci avtomobilov iščejo nove ladje za prevoz vozil.
Tudi glavnina znamk, ki še nima avtomobilov na evropskih cestah, se želi v bližnji prihodnosti utrditi na stari celini. Evropa je sicer že postala glavna namembna postaja za kitajska električna vozila, ki imajo v evropski prodajni statistiki 10 odstotkov tržnega deleža. Vsi proizvajalci se pripravljajo na nadaljnje osvajanje novih evropskih trgov. To hkrati pomeni, da bodo evropski kupci v prihodnjih mesecih imeli na voljo še večjo izbiro, proizvajalci pa se bodo trudili, da bodo na ceste spravili še več novih modelov.
Največji z velikimi ambicijami
MG je eden največjih zmagovalcev kitajske uvodne ofenzive na Evropo, priljubljeni MG4 (koncern SAIC) pa je na seznamu 40 najbolj prodajanih avtomobilov v Evropi. Skupna evropska prodaja znamke v avgustu 2023 je bila skoraj trikrat večja kot v istem mesecu minulega leta, prodanih je bilo 14.411 avtomobilov v primerjavi s 5338 lani. MG je avgusta uspelo prodati več enot kot Volvo, Suzuki in Mini. Do leta 2025 nameravajo razširiti svojo ponudbo na deset modelnih serij.
Med največjimi kitajskimi proizvajalci, ki se želijo hitro razširiti v Evropo, je BYD, ki je lani na evropske ceste najprej pripeljal tri osebne avtomobile na električni pogon: limuzino Han, družinskega SUV s sedmimi sedeži Tang in kompaktnega SUV, Atto 3. Sprva naj bi bili avtomobili na voljo na Norveškem, Švedskem, Danskem, v državah Beneluksa, Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu. Podjetje za najem avtomobilov Sixt namerava do leta 2028 od BYD kupiti več kot 100.000 električnih avtomobilov, napovedani pa so še novi, tudi nizkocenovni modeli.
V Evropi je že dejavna tudi znamka Geely, ki je med drugim od leta 2010 tudi lastnik švedskega Volva (slednji služi kot odskočna deska za Evropo) in je na stari celini prisotna tudi z znamkama Polestar in Smart; za slednjo ima skupno podjetje v navezi Mercedes – Geely. Renault in Geely trenutno načrtujeta skupno podjetje za hibridne pogone in motorje z notranjim zgorevanjem.
Kitajski proizvajalec električnih avtomobilov Nio je svoje prvo vozilo, električni športni avtomobil EP9, predstavil leta 2016. Junija 2018 je sledil prvi serijski model, Nio ES8 e-SUV, nato še Nio ES6 e-SUV. Do leta 2022 je bilo izdelanih več kot 200.000 vozil. Oktobra 2022 je znamka prišla na trge v Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem in Švedskem. To pomeni, da je Nio trenutno zastopan v šestih državah. Do leta 2025 nameravajo imeti več kot 25 lokacij. Trije modeli Nio ET7, Nio ET5 in Nio EL7 (prej Nio ES7) so bili predstavljeni konec leta 2022.
Kitajski koncern Great Wall Motor (GWM) je na avtomobilskem salonu v Parizu 2022 predstavil svoji dve avtomobilski znamki, Ora in Wey. Pri Ori so začeli prodajati povsem električne modele Funky Cat, Funky Cat GT in The Next Ora Cat. Prestižna avtomobilska znamka Wey je predstavila priključna hibrida Coffee 01 in Coffee 02. Francija in Nemčija sta po navedbah najpomembnejša trga za GWM v Evropi, za zastopnika pa so imenovali skupino Emil Frey, ki je največji trgovec z avtomobili v Evropi.
Aiways s sedežem v Šanghaju ima evropsko centralo v Münchnu v Nemčiji. Leta 2020 so na evropski trg poslali Aiways U5, baterijsko električno osebno vozilo. Aiways načrtuje nadaljevanje hitre širitve v Evropi in zunaj nje. Aiways U5 prihaja s proizvodne linije v lastnem obratu na Kitajskem. Pričakujejo, da se bo letna proizvodna zmogljivost 150.000 enot z rastjo povpraševanja na trgu povečala na 300.000 enot. Drugi model Aiways za evropski trg je baterijski električni kupejevski križanec U6.
Proizvajalec električnih avtomobilov Xpeng z evropskim sedežem v Amsterdamu je napovedal odprtje štirih dostavnih in servisnih centrov v Evropi za podporo dobave najnovejših električnih vozil na Norveškem, Nizozemskem, Švedskem in Danskem. Proizvajalec e-avtomobilov s sedežem na Kitajskem je v začetku februarja predstavil najnovejšo generacijo modela svojega vodilnega G9 e-SUV in P7 e-limuzine.
Nekateri so že pri nas ali v prihodu
Zgodba s kitajskimi avtomobili na slovenskem trgu se je začela pisati že pred petnajstimi leti, ko je podjetje Avto Celje k nam pripeljalo kitajsko znamko Shanghuan oziroma njihov model Ceo, ki je bil slaba kopija takratnega BMW X5. Čeprav je bil s ceno 26 tisočakov precej cenejši od evropskih, japonskih in južnokorejskih tekmecev, je bil z vrsto pomanjkljivosti, pomanjkanjem varnostne opreme in dvomljivo kakovostjo izdelave premalo prepričljiv za slovenske kupce, ki so mu obrnili hrbet, in posel se je z grenkim priokusom kmalu končal.
Pred nekaj leti je novo generacijo kitajskih električnih avtomobilov začelo uvažati podjetje Planet Solar, ki se sicer ukvarja s sončnimi elektrarnami in polnilnicami za električna vozila. Osredotočili so se na znamke MG Motors, Maxus in Aiways, a bodo kot uvoznik obdržali le slednjo in dodali še prestižni kitajski znamki Voyah in Forthing državnega proizvajalca avtomobilov Dongfeng Motor Corporation.
Za uvozniške in distributerske naloge MG Motors je namreč z minulim letom odgovorno podjetje Grand Automotive Adriatic s sedežem v Zagrebu, ki je del izraelske skupine Taavura, ta pa je pred kratkim v Sloveniji prevzela uvozniške posle za vozila Renault, Nissan in Dacia. Slovenski trg novi uvoznik vidi kot najbolj obetavnega v regiji (vanjo poleg Slovenije spadajo Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija in Albanija). Pri Grand Automotive Adriatic sicer pravijo, da imajo v načrtu vsaj še eno kitajsko znamko, a za zdaj imena še ne morejo izdati.
Prihaja tudi Geely
Že v nekaj tednih naj bi na slovenski trg uradno zapeljala tudi avtomobilska znamka Geely, za katero bo zastopniške posle prevzelo podjetje VCAG, ki ima na skrbi tudi znamki Volvo in Polestar. Kakšni so prodajni načrti, prodajno-servisna mreža in kateri modeli bodo na voljo, še ni znano. Za zdaj tudi še ni odločitve, ali bosta dogajanje na trgu električnih avtomobilov popestrili znamki Ora in Wey. V slovenskem delu skupine Emil Frey, kjer imajo pod svojo streho že dvanajst avtomobilskih znamk, so se v zvezi s tem zavili v molk.
Neuradno naj bi se za zastopništvo ene od kitajskih znamk (najverjetneje BYD ali Chery) zanimalo največje slovensko energetsko podjetje Petrol, ki ima v Sloveniji že več kot 420 polnilnic za električne avtomobile in se ukvarja tudi s poslovnimi najemi električnih avtomobilov. Seveda se bo omenjenim v doglednem času verjetno pridružilo še kakšno bolj ali manj neznano kitajsko ime.
Električna vozila so sicer po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) v prvem polletju predstavljala 12,9 odstotka vseh na novo registriranih vozil, medtem ko je bil lani ta delež 9,9-odstoten. Še vedno se najbolj prodajajo bencinska vozila (37,2 %), sledijo hibridi (24,9 %) in dizelska vozila (14,5 %).
Deset največjih
V ta elitni klub gre šteti najprej štiri največje (državne) korporacije: SAIC Motor, FAW, Dongfeng in Changan. Potem pa so tu še: BAIC Group, BYD, GAC, Geely, Great Wall in Chery.
Preberite še: Čez 20 dni bodo obvezne, tole pa so najboljše. Zimske gume, seveda!
Morda vas bo zanimal tudi pogovor, ki ga vodi Borut Pahor