Evropski avtomobilski trg se je septembra precej okrepil, vendar se vsi proizvajalci niso veselili dobrih rezultatov. Medtem ko kitajske znamke podirajo prodajne rekorde, so nekateri največji evropski avtomobilski koncerni mesec zaključili s padcem prodaje.
Še pred nekaj leti so evropski avtomobilski proizvajalci kitajsko konkurenco spremljali predvsem od daleč. Danes jim ta vse bolj posega v prodajne številke na domačem trgu. Kitajske znamke namreč rastejo s hitrostjo, ki ji večina uveljavljenih proizvajalcev ne more slediti. In čeprav Evropska unija pripravlja nove ukrepe za zaščito svoje avtomobilske industrije, se zdi, da kupcev kitajsko poreklo avtomobilov ne odvrača.
Po prvih podatkih analitske družbe Dataforce je bilo septembra v Evropi prodanih deset odstotkov več novih avtomobilov kot v enakem obdobju lani. Še precej bolj zgovorni pa so podatki o tem, kdo je od rasti največ pridobil.
Skoraj vsak sedmi avtomobil je bil kitajski
Prodaja kitajskih avtomobilov se je septembra več kot podvojila, njihov tržni delež pa je dosegel rekordnih 14,5 odstotka. Povedano drugače: skoraj vsak sedmi novi avtomobil, prodan na evropskem trgu, je bil kitajski.
Še pred kratkim bi si takšne številke težko predstavljali. Danes pa se kitajski proizvajalci ne zanašajo več zgolj na nizke cene. Njihova ponudba je vse širša, avtomobili so tehnološko konkurenčni, vse več znamk pa gradi tudi lastne prodajne in servisne mreže po Evropi.
Da septembrski rezultat ni zgolj enomesečno odstopanje, potrjujejo podatki za prvih devet mesecev letošnjega leta. Kitajski proizvajalci so v tem obdobju prodajo povečali za 102 odstotka in dosegli 10,5-odstotni tržni delež.
Pri tem je zanimivo predvsem dejstvo, da se njihova rast nadaljuje kljub vse glasnejšim pozivom k omejevanju kitajskega vpliva na evropsko avtomobilsko industrijo. V Bruslju med drugim razpravljajo o predpisih, ki bi subvencije za električne avtomobile pogojevali z njihovo proizvodnjo v Evropi in uporabo evropskih sestavnih delov.
V začetku oktobra so evropski in kitajski pogajalci dosegli tudi dogovor o predlogu za občutno zmanjšanje uvoza kitajskih priključnih in polnih hibridov. Toda za zdaj se politična prizadevanja v prodajnih številkah še ne poznajo.
Leapmotor prodajo povečal za več kot štirikrat
Med kitajskimi proizvajalci je septembra najbolj izstopal Leapmotor. Znamka, pri katere širjenju na evropski trg sodeluje Stellantis, je prodala 14.382 avtomobilov, kar pomeni 324-odstotno rast v primerjavi z lanskim septembrom.
S tem se je povzpela na peto mesto med kitajskimi proizvajalci v Evropi. Toda Leapmotor še zdaleč ni edini, ki mu gre dobro.
Chery je prodajo povečal za 263 odstotkov, Xpeng za 229 odstotkov, skupina Geely za 151 odstotkov, BYD pa za 102 odstotka. Nekoliko počasneje je rasel SAIC, pod katerega spada tudi pri evropskih kupcih že dobro uveljavljeni MG. Njegova prodaja se je povečala za 21 odstotkov.
Tako visoki odstotki so pri nekaterih znamkah sicer tudi posledica razmeroma nizke lanske prodaje, vendar to ne spremeni dejstva, da kitajski proizvajalci v Evropi hitro pridobivajo kupce.
Električni avtomobili do novega rekorda, Tesla znova v vzponu
September je prinesel še en mejnik. Povsem električni avtomobili so prvič dosegli 30-odstotni tržni delež, njihove registracije pa so bile kar 60 odstotkov višje kot pred letom dni.
K temu so prispevali predvsem državne spodbude na nekaterih največjih evropskih trgih, višje cene goriv in vse večja izbira cenovno dostopnejših električnih avtomobilov. V prvih devetih mesecih se je njihova prodaja povečala za 42 odstotkov.
Dober mesec je imela tudi Tesla, ki je po obdobju precej neenakomernih prodajnih rezultatov septembra zabeležila 71-odstotno rast.
Presenetljivo močan je bil predvsem Model 3. Njegova prodaja se je več kot podvojila, s 25.057 prodanimi primerki pa se je na lestvici najbolje prodajanih avtomobilov uvrstil tik za Model Y. Tudi slednji je zabeležil občutno, 55-odstotno rast.
K Teslinim rezultatom je sicer prispeval tudi tradicionalni prodajni pospešek ob koncu četrtletja. Za evropski trg pa ostaja pomembna tudi njena tovarna v Šanghaju, od koder prihajajo avtomobili Model 3.
Ford in Nissan z velikim padcem, Volkswagen prav tako v minusu
Medtem ko so kitajske znamke nizale rekordne rezultate, je bilo pri tradicionalnih proizvajalcih precej manj razlogov za zadovoljstvo.
Največji padec med večjimi avtomobilskimi skupinami je septembra zabeležil Ford, ki je prodal 18 odstotkov manj avtomobilov kot leto prej. Nissanova prodaja je upadla za 14 odstotkov, koncern Volkswagen pa je kljub desetodstotni rasti celotnega trga zabeležil 2,8-odstotni padec.
Nekoliko slabše kot lani sta poslovala tudi Hyundai in Kia, katerih skupna prodaja se je zmanjšala za 2,7 odstotka. Renaultova skupina je zabeležila 0,8-odstotni padec, pri čemer je izstopala Dacia z 8,8 odstotka slabšim rezultatom.
Na drugi strani sta se dobro odrezala Mazda s 24-odstotno rastjo in Tata, ki je predvsem zaradi Land Roverja prodajo povečala za 35 odstotkov.
Stellantis je dosegel 5,1-odstotno rast, pri čemer sta se posebej dobro odrezala Fiat in Citroën, medtem ko Peugeot in Opel nista sledila rasti trga. Mercedes-Benz je prodajo povečal za štiri odstotke, Suzuki za 2,9 odstotka, Toyota pa za 1,1 odstotka. BMW in Honda sta ostala približno na lanskih ravneh.
Dizel vse bolj na obrobju
Spremembe niso opazne le pri avtomobilskih znamkah, ampak tudi pri izbiri pogona.
Klasični bencinski avtomobili, med katere statistika uvršča tudi blage hibride z 48-voltno tehnologijo, so septembra izgubili deset odstotkov prodaje. Njihov tržni delež je znašal 35 odstotkov.
Še slabše se je godilo dizelskim avtomobilom. Prodaja je upadla za 19 odstotkov, njihov delež pa se je zmanjšal na vsega 7,1 odstotka.
Na drugi strani se je prodaja priključnih hibridov povečala za četrtino, s čimer so dosegli 12-odstotni tržni delež. Polni hibridi so zabeležili 9,3-odstotno rast in zavzeli 13,4 odstotka trga.
Septembrske številke tako razkrivajo precej drugačno podobo evropskega avtomobilskega trga kot pred nekaj leti. Električni avtomobili postajajo vse bolj množična izbira, kitajske znamke se hitro širijo, nekateri tradicionalni proizvajalci pa izgubljajo kupce tudi v mesecih, ko celoten trg raste.
Za evropsko avtomobilsko industrijo je to precej neprijeten podatek. Rast prodaje namreč še ne pomeni, da imajo od nje korist tudi evropske tovarne in znamke.
