Kitajskim avtomobilskim znamkam gre na britanskem trgu vse bolje, a njihov uspeh bi lahko kmalu naletel na politično oviro. London namreč razmišlja, da bi pri omejevanju kitajskega uvoza sledil Bruslju. Kitajske oblasti so že dale vedeti, da takšne odločitve ne bi sprejele brez odziva.
Velika Britanija je za kitajske avtomobilske proizvajalce postala eden zanimivejših evropskih trgov. Medtem ko je Evropska unija uvoz električnih avtomobilov s Kitajske obremenila z dodatnimi carinami, so Britanci ohranili precej bolj odprta vrata. Toda to bi se lahko spremenilo.
Britanska vlada namreč preučuje možnost tesnejšega sodelovanja z Evropsko unijo pri zaščiti domače avtomobilske industrije. Za zdaj konkretnih odločitev še ni, že sama možnost dodatnih omejitev pa je bila dovolj, da se je odzval Peking.
Kitajsko ministrstvo za trgovino je London opozorilo, da bo v primeru novih omejitev zaščitilo interese svojih avtomobilskih proizvajalcev tudi s povračilnimi ukrepi. Britancem so obenem svetovali, naj ne prevzemajo evropske trgovinske politike brez premisleka o posledicah.
Številke pojasnjujejo, zakaj je britanski trg tako pomemben
Kitajski proizvajalci imajo za ohranitev sedanjih razmer dober razlog. Samo v prvi polovici letošnjega leta so v Veliko Britanijo izvozili približno 255.000 avtomobilov. To je kar 87 odstotkov več kot leto prej.
Še bolj zgovoren je podatek, da je bilo med njimi 181.000 električnih in drugih elektrificiranih avtomobilov, kar predstavlja dobrih 70 odstotkov celotnega izvoza.
K hitri rasti prispeva tudi razlika v carinski politiki. Velika Britanija za avtomobile iz Kitajske trenutno uporablja desetodstotno carino, Evropska unija pa je za tam izdelane baterijske električne avtomobile uvedla še dodatne dajatve, ki lahko dosežejo 35,3 odstotka.
Britanski trg je zato za kitajske znamke precej privlačnejši, predvsem pri cenovno dostopnejših električnih modelih, kjer lahko carine občutno vplivajo na končno ceno.
Bruselj želi zapreti še druga vrata
Evropski ukrepi sicer niso prinesli popolnega zastoja kitajskega izvoza. Proizvajalci so se novim razmeram prilagodili in več pozornosti namenili hibridnim ter priključnohibridnim avtomobilom, ki jih dodatne carine na električna vozila ne zajemajo.
Prav zato Bruselj za leto 2027 pripravlja strožje uvozne kvote tudi za te vrste pogonov. S tem želi omejiti možnost, da bi kitajske znamke obstoječe trgovinske ovire zaobšle s spremembo ponudbe.
Vprašanje je, ali bo podobno pot ubrala tudi Velika Britanija. Britanski minister za trgovino Anas Sarwar je po poročanju Politica nedavno nakazal, da bi morali London in Bruselj pri soočanju s kitajsko konkurenco sodelovati tesneje. Pogovori o morebitnih dodatnih carinah naj bi se nadaljevali.
Za Kitajsko bi bila takšna odločitev precej neprijetna, saj bi se pogoji za prodajo njenih avtomobilov zaostrili na še enem velikem evropskem trgu.
Spor, ki lahko preseže avtomobilsko industrijo
Pri vsem skupaj ne gre zgolj za avtomobile. Kitajska in Velika Britanija sta pomembni trgovinski partnerici, njuna blagovna in storitvena menjava pa je lani presegla 130 milijard dolarjev.
Morebitni povračilni ukrepi bi zato lahko prizadeli tudi druge gospodarske panoge. Podobno se je zgodilo po evropski uvedbi dodatnih carin leta 2024, ko je Kitajska odgovorila z ukrepi proti nekaterim evropskim prehranskim in alkoholnim izdelkom.
Za britanske kupce bi nove carine lahko pomenile predvsem dražje kitajske električne avtomobile, če bi proizvajalci dodatne stroške prenesli v prodajne cene. Po drugi strani bi ukrepi zmanjšali cenovni pritisk na evropske in britanske avtomobilske znamke.
Za zdaj je britanska odločitev še odprta. Toda ob tako hitri rasti kitajskega uvoza je jasno, zakaj razprava o carinah postaja vse glasnejša. In zakaj jo v Pekingu spremljajo z vse manj potrpljenja.
