Nemške avtoceste so eden redkih krajev v Evropi, kjer lahko vozniki na določenih odsekih še vedno povsem zakonito preizkusijo, kako hitro zmore njihov avtomobil. Toda očitno si tega ne želijo vsi. Nova raziskava kaže, da bi večina nemških voznikov podprla splošno omejitev hitrosti, še posebej naklonjeni pa so ji lastniki električnih avtomobilov.
Razlog morda niti ni toliko v prometni varnosti ali skrbi za okolje, temveč v precej bolj vsakdanji težavi. Kdor je z električnim avtomobilom že vozil po nemški avtocesti, dobro ve, kako hitro lahko pri večjih hitrostih začne kopneti doseg.
Raziskava, ki jo je za nemški avtomobilski klub ACV opravila agencija Civey, je pokazala, da omejitev hitrosti podpira kar 68 odstotkov voznikov električnih avtomobilov. Tudi med vozniki bencinskih in dizelskih avtomobilov so zagovorniki omejitev v večini, vendar jih je nekoliko manj, 57 odstotkov.
Ko hitrost postane sovražnik dosega
Pri električnih avtomobilih je razlika med vožnjo s 120 ali 160 km/h lahko precejšnja. Z večanjem hitrosti hitro narašča zračni upor, posledično pa tudi poraba električne energije. To pomeni krajši doseg in več postankov na polnilnicah.
Direktor ACV Holger Kister zato meni, da so rezultati raziskave povezani prav z izkušnjami električnih voznikov. Ti namreč precej neposredno občutijo, kaj pomeni hitrejša vožnja, saj se jim posledice pokažejo na prikazovalniku preostalega dosega.
Pri bencinskem ali dizelskem avtomobilu je večja poraba pri visokih hitrostih prav tako neizogibna, a zaradi praviloma daljšega dosega in hitrega točenja goriva voznik tega pogosto ne občuti tako izrazito.
Zanimivo je tudi, da številni električni avtomobili sploh niso namenjeni lovljenju hitrostnih rekordov. Volkswagen pri več svojih električnih modelih največjo hitrost omejuje na 160 ali 180 km/h, Volvo pa je že pred leti uvedel omejitev 180 km/h za vse svoje avtomobile.
Pri manjših električnih modelih je meja lahko še precej nižja. Renault Twingo in Geely E2 denimo dosežeta približno 130 km/h. Za njune voznike torej nemški avtocestni odseki brez omejitve hitrosti ne prinašajo kakšne posebne prednosti.
A največ smrtnih nesreč se ne zgodi na avtocestah
Vprašanje omejitve hitrosti v Nemčiji že dolgo deli javnost. Zagovorniki opozarjajo na manjšo porabo energije, nižje izpuste in večjo varnost, nasprotniki pa menijo, da splošna omejitev ni potrebna in da bi morali pozornost nameniti predvsem nevarnejšim cestam.
Pri tem imajo vsaj delno oporo v statistiki. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada se približno 56 odstotkov smrtnih žrtev prometnih nesreč zgodi na cestah zunaj naselij, ki niso avtoceste. Na avtocestah se zgodi približno desetina vseh smrtnih prometnih nesreč.
Seveda to še ne pomeni, da bi bila omejitev hitrosti brez učinka. Avtoceste imajo drugačne prometne razmere, večinoma ločeni smerni vozišči in praviloma manj konfliktnih točk kot običajne ceste.
Raziskava pa razkriva zanimiv premik v razmišljanju voznikov. Medtem ko je bila možnost neomejene hitrosti nekoč eden največjih simbolov nemške avtomobilske kulture, se z razmahom električne mobilnosti očitno spreminjajo tudi prioritete. Za marsikoga je danes pomembneje, koliko kilometrov bo prevozil brez postanka, kot pa kako hitro bi jih lahko prevozil.
