Ko je Evropska unija dodatno obdavčila električne avtomobile, izdelane na Kitajskem, je želela nekoliko izenačiti razmere na evropskem trgu. Toda kitajski proizvajalci so se hitro prilagodili. Namesto povsem električnih modelov so začeli v Evropo v precej večjem številu pošiljati priključne hibride, ki jih dodatne dajatve ne zajemajo.
Zdaj želi Bruselj omejiti tudi ta tok avtomobilov. Po poročanju Financial Timesa naj bi EU od Kitajske pričakovala prostovoljno omejitev, po kateri bi kitajski avtomobili zavzeli največ približno 15 odstotkov evropskega trga hibridov. V nasprotnem primeru bi lahko sledile nove carine.
To bi pomenilo novo poglavje trgovinskega spora, ki se je doslej vrtel predvsem okoli električnih avtomobilov.
Kitajski odgovor na carine so postali hibridi
Razlog za evropsko nervozo se skriva v številkah. Električni avtomobili, izdelani na Kitajskem, so poleg običajne 10-odstotne uvozne dajatve obremenjeni še z dodatnimi carinami, katerih višina je odvisna od proizvajalca. Za priključne hibride te dodatne dajatve ne veljajo.
Kitajske znamke so to hitro izkoristile. Po podatkih, ki jih navaja Financial Times, je EU oktobra 2024 iz Kitajske uvozila približno 3.800 hibridnih avtomobilov. Julija letos jih je bilo že okoli 50.000.
Med znamkami, ki so v Evropi močno razširile ponudbo priključnih hibridov, je tudi BYD. Takšni modeli kitajskim proizvajalcem omogočajo, da se izognejo dodatnim dajatvam za električne avtomobile in hkrati nagovorijo evropske kupce, ki še niso pripravljeni povsem presedlati na električni pogon.
Kitajska o omejevanju noče niti slišati
Peking nad evropsko zamislijo pričakovano ni navdušen. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo pozorno spremljalo nadaljnje poteze EU in zaščitilo interese domačih podjetij. Bruselj je obenem pozvalo k spoštovanju pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter zagotavljanju odprtega in nediskriminatornega trga.
Še ostrejše je bilo kitajsko ministrstvo za trgovino. Prostovoljne izvozne omejitve po njegovem mnenju kršijo pravila WTO ter načela tržnega gospodarstva in poštene konkurence. Kitajska zato takšnemu ukrepu nasprotuje.
Ob tem Peking ni potrdil, da je EU zahtevo po omejitvi izvoza že uradno predstavila. Kitajske oblasti so se za zdaj odzvale predvsem na medijska poročila o evropskih načrtih.
Naslednja tarča evropskih carin?
Pritisk na Bruselj ne prihaja le iz politike. Tudi prvi mož koncerna Volkswagen Oliver Blume je že pozval k višjim dajatvam na kitajske priključne hibride, saj meni, da bi morale biti razmere za evropske in kitajske proizvajalce bolj izenačene.
Za evropske oblasti pa se odpira precej neprijetno vprašanje. Dodatne carine so sicer otežile uvoz kitajskih električnih avtomobilov, vendar so proizvajalce hkrati spodbudile, da so se močneje usmerili v drugo vrsto pogona.
Če Bruselj in Peking ne najdeta skupnega jezika, bi zato lahko priključni hibridi postali naslednja tarča evropskih trgovinskih ukrepov. Za kitajske proizvajalce bi bilo to precej pomembneje kot še ena politična izmenjava ostrih besed – zaprla bi se jim namreč ena od poti, po kateri trenutno najhitreje povečujejo svojo prisotnost v Evropi.
