Ko avtonomni centri v možganih prevzamejo nadzor nad vožnjo, so posledice lahko usodne ...

V letošnjem letu je bil to razlog za štiri žrtve v prometu, lani za precej več.

Ko avtonomni centri v možganih prevzamejo nadzor nad vožnjo, so posledice lahko usodne ... (foto: Profimedia) Profimedia
4. 5. 2022

Alkohol oziroma alkoholizirani vozniki so podobno kot prehitra vožnja eden izmed največjih faktorjev tveganja, tako na slovenskih, kot tudi evropskih cestah. Prometne nesreče, v katerih so bili povzročitelji pod vplivom alkohola namreč predstavljajo velik delež vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo na naših cestah. Žal tudi tistih nesreč, pri katerih udeleženci utrpijo hude poškodbe ali pa celo izgubijo življenje.

Preberite še: Policisti razkrivajo: tu so težave z alkoholom v prometu največje!

V lanskem letu se je tako zaradi alkohola pripetilo 1.513 prometnih nesreč, v njih pa je življenje izgubilo 37 ljudi, kar je kar 37 odstotkov več, kot pa leta 2020. Ob tem so pri Agenciji za varnost prometa zabeležili tudi porast števila lažje poškodovanih in pa upad števila težje poškodovanih udeležencev v omenjenih nesrečah.

Z današnjim snem se zato začenja teden dni trajajoča akcija poostrenega nadzora nad uporabo alkohola in psihoaktivnih snovi med vozniki. Gre za prvo izmed treh tovrstnih akcij, načrtovanih v letošnjem letu, ki jih slovenska policija organizira v sodelovanju z evropsko mrežo prometnih policij Roadpol. Njen vrhunec je načrtovan v soboto, ko bo med 18. uro zvečer in 6. uro (v nedeljo) zjutraj potekal maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov.

V letošnjem letu se je sicer na naših cestah zaradi alkohola zgodilo že 439 prometnih nesreč, v katerih so imeli povzročitelji v krvi v povprečju 1,45 promila alkohola, pri čemer pa je bil rekorder voznik električnega skiroja z 1,95 promila. Slednji je bil sicer eden izmed četverice, ki je v teh nesrečah izgubila življenje, kar kaže na to, da bi bila letos črna statistika na te lahko nekoliko manj črna kot v lanskem letu.

Policija in Agencija za varnost prometa opozarjata, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice. Vidno polje se namreč zmanjša, opiti vozniki pa težje zaznavajo in prepoznavajo rdečo barvo, ki ima zaradi obrob na prometnih znakih ter luči na semaforju v prometu pomembno vlogo.