Ljubljanski obvoznici se obetajo spremembe, na več mestih tudi uvedba tretjega pasu

Hkrati s spremembami obvoznice so v načrtu številne spremembe na avtocestnih priključkih, ki vodijo v Ljubljano in iz nje. Ideje tudi na področju trajnostnega razvoja.

Ljubljanski obvoznici se obetajo spremembe, na več mestih tudi uvedba tretjega pasu (foto: Profimedia) Profimedia
26. 3. 2019

Slovenske avtoceste so vsaj na nekaterih točkah preobremenjene. Kritike na ta račun so upravičene in tega se zavedajo pristojne oblasti. S tega vidika je najhujša situacija v Ljubljani oziroma na ljubljanski obvoznici. Statistika namreč kaže, da dnevno v Ljubljano na delo iz drugih koncev države pride okoli 80.600 dnevnih migrantov. Seveda vsi ne hodijo sami z avtomobili, velik delež pa vendarle je takih. Tukaj so potem še vozniki, ki potujejo v druge kraje, in tranzitni promet, zato hitro pride do zastojev, ki so v poletnih mesecih zaradi potnikov iz tujine, ki se odpravljajo prek Slovenije proti Sredozemlju, še hujši.

Težave so torej očitne, k sreči pa se jih zavedajo oblastniki. Na današnji tiskovni konferenci je bil tako predstavljen nov državni prostorski načrt, ki predvideva ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vseh vpadnih cest, s katerimi bi pripomogli k večji pretočnosti cest in posledično zmanjšali njihovo obremenitev. Hkrati bi tovrstne rešitve zmanjšale negativne vplive prometa na okolje in še povečale prometno varnost.

Ministrstvo za infrastrukturo je tako v sodelovanju z Darsom, Ljubljanskim urbanističnim zavodom ter podjetjema DRI in PNZ pripravilo kar 12 scenarijev razvoja prometa do leta 2040, katerih vrednost sega od dobrih 500 milijonov pa vse do 1,2 milijarde evrov, a najbolj verjetna se zdita scenarija šest in 12. Projekt ureditve ljubljanskega AC obroča in vpadnih cest bi potekal: v okviru dveh osnovnih/vzporednih sklopov:

·         v okviru državnega prostorskega načrtovanja v skladu z ZUreP‐2 (z nadaljevanjem v postopek izdaje gradbenega dovoljena po GZ) – prvi korak tega sklopa je ta pobuda –, in

·         z uveljavitvijo ukrepov trajnostne mobilnosti in drugih ukrepov izven pristojnosti DARS kot naročnika/investitorja razvoja AC omrežja.

Vrednost scenarija šest je ocenjena na približno 700 milijonov evrov, v prvi meri pa predvideva širitev vseh štirih stranic avtocestnega obroča okrog Ljubljane z izjemo severnega, pri čemer pa bi tega razbremenili s pomočjo hitre ceste na severni strani. Predloga zanjo sta dva, pri čemer bi prvi povezoval obstoječi priključek Brod pri Ljubljani na gorenjski avtocesti s priključkom Šentjakob, drugi pa predvideva povezavo med priključkom Ljubljana Šmartno z novim priključkom pri Študi v bližini Domžal. Hkrati bi kot pomembna novost prišla izgradnja tretjega voznega pasu na treh krakih avtoceste. Na Primorskem bi tako dobili tripasovno avtocesto med Kozarjami in Vrhniko, na dolenjskem kraku med izvozom Grosuplje vzhod in razcepom Malence, štajerski krak bi dobil dodatni vozni pas med izvozoma Šentjakob in Krtina, gorenjski krak, ki sicer velja za najmanj obremenjenega, pa za zdaj razširitve še ne bi dobil.

Drugi bolj verjeten scenarij, to je scenarij številka 12, je nekoliko dražji, a hkrati tudi nekoliko bolj trajnostno naravnan. Njegova vrednost je namreč ocenjena na slabih 900 milijonov. Ta predlog na drugi strani z izjemo že načrtovane širitve zahodne obvoznice ne predvideva dodatnih del na obroču okrog Ljubljane. Preostali predlogi zunaj tega koridorja so na drugi strani enaki kot pri prejšnjem predlogu, bistvene spremembe pa bi prišle znotraj obroča in na področju javnega prometa. Predlogi tako predvidevajo posodobitev linij javnega prevoza, dodatnih parkirišč, hitrih avtobusnih linij, enotnih vozovnic za avtobusni in tirni promet, souporabe vozil, delo od doma pa tudi skrajne ukrepe, kot so omejitev uporabe službenih vozil v zasebne namene in celo takse za vstop v mesto. Predlogov je sicer še precej več, uveljavljali pa bi se lahko tudi v primeru realizacije drugih scenarijev.

Ideje in rešitve za ureditev problematične ljubljanske obvoznice torej so in so očitno izvedljive v precej kratkem času, pri čemer njihovi avtorji dodajajo, da je ob njihovi implementaciji treba ukrepati tako, da bodo delovale tudi po letu 2040. Zdaj pa so na vrsti država in pristojni organi, ki bodo (upajmo) predloge čim prej proučili in potegnili ustrezne poteze, s katerimi se bo problematika rešila.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri