Še nedavno je avtomobilska industrija ugibala, kako kupce prepričati v majhne električne avtomobile. Zdaj se ponekod pojavlja ravno nasprotna težava. Povpraševanje raste hitreje od proizvodnje, Volkswagen in Renault pa imata pri nekaterih modelih že dolge čakalne vrste. Za evropske proizvajalce je to dobra in hkrati precej nevarna novica, saj v isti razred vse odločneje vstopajo Kitajci.
Avgust je pokazal, kako hitro se lahko razmere spremenijo. Prodaja povsem električnih majhnih avtomobilov se je glede na isti mesec lani več kot podvojila, njihov delež pa je dosegel 21 odstotkov. Pri tem so pomagali novi modeli, med njimi Volkswagen ID. Polo, Cupra Raval in Nissan Micra, Renault 5 E-Tech pa je avgusta izboljšal prodajo za 34 odstotkov.
Zanimanje je očitno presenetilo tudi proizvajalce. Volkswagen je proizvodnjo načrtoval precej pred prihodom avtomobila na trg, zdaj pa se je izkazalo, da so bile napovedi preveč previdne. Po besedah avtomobilskega analitika banke UBS Patricka Hummla je knjiga naročil za ID. Polo zapolnjena že do prihodnjega poletja.
To pomeni, da bi moral del kupcev na avtomobil čakati devet mesecev ali celo leto. In kupec, ki danes želi majhen električni avtomobil, morda ne bo čakal na Volkswagen, če lahko primerljiv avtomobil druge znamke dobi bistveno prej.
Tu se začne zgodba, ki bo evropskim proizvajalcem precej manj všeč.
Kitajci čakajo prav na takšno priložnost
Kitajske znamke pri majhnih avtomobilih za zdaj niso tako močne kot v nekaterih drugih segmentih. Do avgusta so imele šest odstotkov evropskega trga tega razreda, medtem ko je njihov delež na celotnem avtomobilskem trgu znašal 9,9 odstotka.
Toda ponudba se hitro širi. BYD je že prisoten z Dolphinom Surf, MG z modelom MG3, Geely pa je v Nemčiji začel prodajati električni E2 za 19.990 evrov. Pripravlja se tudi Chery z električnim modelom Q, medtem ko MG za leto 2027 razvija še povsem električnega predstavnika razreda.
Prav kombinacija nizke cene in hitre dobavljivosti bi lahko postala precej neprijetna za evropske znamke. Dolga čakalna doba je namreč manjša težava, dokler kupec nima primerljive alternative. Z vsakim novim kitajskim modelom jih ima več.
Električni avtomobili rastejo, nekdanji prvaki pa izgubljajo
Celoten razred majhnih avtomobilov sicer ne doživlja kakšne velike renesanse. V prvih osmih mesecih je bilo po podatkih Dataforce v Evropi registriranih 1,24 milijona takšnih avtomobilov, kar je 1,8 odstotka več kot leto prej. Celoten evropski avtomobilski trg je v istem obdobju zrasel za 5,6 odstotka.
Majhni avtomobili kljub temu ostajajo tretji največji segment v Evropi, za kompaktnimi in majhnimi športnimi terenci.
Precej zanimivejše od skupne številke je dogajanje znotraj razreda. Dacia Sandero in Renault Clio sta še vedno na prvih dveh mestih, vendar je prodaja obeh letos padla z dvomestno stopnjo.
Podobno velja za večino tradicionalnih uspešnic. Med desetimi najbolje prodajanimi modeli jih je kar sedem izgubilo kupce. Med njimi so Peugeot 208, Opel Corsa, Citroën C3, Toyota Yaris in Škoda Fabia. Rast so med prvo deseterico zabeležili le Volkswagen Polo, Seat Ibiza in električni Renault 5 E-Tech.
Ne rastejo samo električni avtomobili
V ozadju se dogaja še ena sprememba. Hibridi so v prvih osmih mesecih povečali prodajo za sedem odstotkov in imajo zdaj približno 18 odstotkov segmenta.
Največ kupcev je našla Toyota Yaris, ki je dosegla 102.413 registracij. Dobro se prodajata tudi hibridni različici Renaulta Clio in MG3.
Na hibridni pogon računa tudi Dacia, ki želi z novo različico Sandera zaustaviti letošnji 11-odstotni padec prodaje. Podobno smer naj bi ubral Hyundai pri nasledniku sedanjega i20.
Fiat Grande Panda pa že kaže, kako pomembna bo ponudba različnih pogonov na trgih, kjer elektrifikacija napreduje počasneje. V prvih osmih mesecih je dosegel 51.059 registracij in se povzpel na 11. mesto razreda, toda kar 81 odstotkov kupcev je izbralo blagi hibrid, električno različico pa manj kot petina.
Razlog je tudi geografski. Grande Panda je posebej pomembna za Italijo, kjer so električni avtomobili letos predstavljali samo 5,8 odstotka prodaje v tem segmentu. V Nemčiji je njihov delež 21-odstoten, v Franciji 20-odstoten in v Združenem kraljestvu 13-odstoten. Avgusta je v Nemčiji poskočil celo na 34 odstotkov.
Bencinska Corsa bi lahko živela naprej
Razlike med posameznimi evropskimi trgi proizvajalce postavljajo pred precej neprijetno odločitev: naj naslednjo generacijo majhnega avtomobila razvijejo samo kot električno ali naj še naprej ponujajo tudi motorje z notranjim zgorevanjem?
Stellantis je za zdaj izbral prvo možnost. Novi Peugeot 208 in Opel Corsa bosta nastala na platformi STLA One, pri čemer naj bi 208 prišel leta 2027. Čeprav konstrukcija platforme omogoča tudi uporabo motorja z notranjim zgorevanjem, sta nova majhna modela predvidena kot električna.
Pri Oplu pravijo, da jim bo nova zasnova skupaj s cenejšimi litij-železo-fosfatnimi baterijami omogočila, da električno Corso pocenijo za približno 5.000 evrov. Cilj je cena okoli 25.000 evrov.
Toda Opel si kljub temu pušča odprta vrata. Če bo povpraševanje dovolj veliko, bi lahko sedanjo Corso z blagim hibridnim pogonom izdelovali tudi po prihodu električne naslednice.
Dacia bo ubrala drugačno pot. Naslednji Sandero, ki naj bi prišel leta 2027 ali 2028, bo prvič na voljo tudi kot električni avtomobil, vendar se klasičnim pogonom ne bo odpovedal. Škoda namerava sedanjo Fabio z motorjem z notranjim zgorevanjem prodajati približno do začetka tridesetih let, vmes pa ji nameniti še blagi hibrid.
Največja sprememba na trgu majhnih avtomobilov zato morda sploh ni prihod nove generacije električnih modelov. Bolj pomenljivo je, da jih kupci očitno začenjajo sprejemati hitreje, kot so pričakovali nekateri proizvajalci. Če bo Volkswagen kupcu za ID. Polo ponujal leto dni čakanja, Geely ali BYD pa avtomobil za okoli 20.000 evrov iz zaloge, se lahko razmerja moči v tem tradicionalno evropskem segmentu hitro spremenijo.
