Nemško podjetje poleg tega predstavlja tudi tehnologijo 'platooninga' ali avtomatizirane vožnje, ki bo nedvomno povečala varnost na avtocestah in je že v fazi testiranja.
Do letošnjega mednarodnega salona tovornih vozil IAA, ki bo potekal ob koncu meseca septembra v Frankfurtu nas ločita še več kot dva meseca. A čeprav je v prvi vrsti le ta namenjen voznikom tovornih vozil, bi letos utegnil pritegniti tudi voznike osebnih vozil in posameznike, ki se navdušujejo predvsem nad električnimi in avtonomnimi vozili. Vsaj tako je namreč za pričakovati sodeč po nedavni tiskovni konferenci v nemški prestolnici Berlin, ki jo je za evropske novinarje – med povabljenimi smo bili tudi pri Avto Magazinu – pripravil nemški proizvajalec tovornih vozil, ki je sicer v lasti koncerna Volkswagen, MAN.
Včasih se zdi, da avtomobilska industrija na področju alternativnih pogonov in avtonomne mobilnosti orje ledino, medtem ko tovorni promet le počasi caplja za njo a resnica je popolnoma drugačna. Prav MAN je namreč eno izmed vodilnih proizvajalcev tovornih vozil, ki se hkrati že ukvarja z razvojem avtomatizirane vožnje druge stopnje ali platooninga. Gre za tako imenovano tehnologijo (na tem področju so že nekaj časa dejavni tudi pri Volvu), ki omogoča vožnjo več vozil v konvoju, pri čemer prvo vozilo upravlja voznik, vsa nadaljnja vozila v konvoju pa so nato preko brezžičnega signala povezana s prvim in tako v vsakem trenutku lahko odreagirajo na morebitno spremembo smeri in hitrosti brez vpliva voznika.
En voznik, ki upravlja dve vozili
Pri realizaciji platooninga pa imajo pri MAN-u v mislih prav poseben problem, ki bi ga tovrsten sistem uspel rešiti. »Veliko nevarnost v prometu predstavljajo na avtocestah vozila za košnjo trave, ki se z majhno hitrostjo gibajo po odstavnem pasu. Vozilo bi namreč lahko brez voznika za volanom sledilo vozilu, ki opravlja košnjo pred njim,« je dejal Andreas Zimmermann, vodja oddelka za razvoj električnih in samovozečih vozil pri MAN-u.
Sistem pa seveda ne bo namenjen le tovrstni rabi. Nenazadnje MAN tovrstno tehnologijo že dlje časa testira na 125 kilometrov dolgem avtocestnem odseku med Münchnom in Nürnbergom. Tovornjaka medtem pri potovalni hitrosti 80 kilometrov na uro ves čas vozita na razdalji 15 metrov, ki na eni strani zagotavlja dovolj morebitnega manevrskega prostora za zaustavitev v sili, hkrati pa vozilu, ki sledi 'vodji' konvoja zagotavlja zavetrje in s tem bistveno nižjo porabo goriva. V ta namen so vozili, ki smo jih na konferenci lahko videli delovati v praksi opremili z laserskimi skenerji, sistemom za preprečevanje nenamerne menjave pasu, video kamero, radarjem in pa dvema antenama. Ti dve delujeta po enakem principu kot brezžični internet, vozili pa si preko njiju izmenjujeta informacije o morebitnem pospeševanju zaviranju in pa menjavah smeri.
Električni tovornjaki sledijo kombijem
Druga novost MAN-ova, ki jo bomo morda še letos uzrli na slovenskih cestah je prvo električno kombinirano vozilo Man eTGE, sicer narejeno na osnovi Volkswagen Crafterja. O njem smo pred časom že pisali, zato naj le na hitro ponovimo, da bo omogočal do 177 kilometrov avtonomije, cene za standardno različico s povišano streho pa se bodo pričele pri 69.500 evrih. A električni program se bo pri MAN-u že kmalu razširil. Nemško podjetje namreč že preizkuša tudi prvi tovornjak s pogonom izključno na elektriko. Testno vozilo TGM E s skupno najvišjo dovoljeno maso 26 ton poganja elektromotor z močjo 265 kilovatov, ob pomoči baterijskega sklopa s kapaciteto 185 kilovatnih ur pa z enim polnjenjem lahko prevozi do 180 kilometrov, pri podaljševanju dosega pa mu pomaga tudi sistem za rekuperacijo zavorne energije. Vozilo naj bi bilo na trgu na voljo z letom 2021, že sedaj pa ga testirajo v avstrijskih mestih Salzburg in Dunaj.
Če se je torej še do nedavnega zdelo, da tovorni promet zaostaja za avtomobilskim, pri MAN-u dokazujejo da to še zdaleč ne drži. Nenazadnje že sedaj na trgu ponujajo hibridne avtobuse (eden je pred kratkim na ceste zapeljal na Jesenicah), vse bolje pa bodo s sistemi kot so aktivni radarski tempomat s funkcijo stop & go za zaustavitev v sili in samodejno speljevanje – le-ta deluje do hitrosti 90 kilometrov na uro – sistemi za preprečevanje nenamerne menjave voznega pasu in še bi lahko naštevali.
Zgoraj predstavljene novosti so le del tega, kar MAN pripravlja v prihodnosti in hkrati dokaz da pospešeno sledijo avtomobilskim proizvajalcem. S tem bodo v prihodnje ceste nekoliko bolj varne, zrak pa še čistejši. Sedaj pa so na vrsti EU, ki mora urediti področje avtonomne vožnje ter nenazadnje potrošniki, ki bodo tovrstno tehnologijo in vozila – upajmo da čimprej – uvedli v svoj vozni park.