Velik vložek pa se bo povrnil že v nekaj mesecih.
Na Hrvaškem se zadnje čase spopadajo z vse slabšo prometno varnostjo. Statistika kaže, da je lani za posledicami prometnih nesreč na njihovih cestah umrlo 77 ljudi na milijon prebivalcev. To je tretji najslabši rezultat v celotni Evropski uniji – za primerjavo: v Sloveniji je bilo lani na milijon prebivalcev 44 smrtnih žrtev v prometu. Odgovor na vprašanje pa še naprej ostaja enak: več represije in večji nadzor.
Po tem, ko so na hrvaških avtocestah lani postavili 143 novih ohišij za merilnike hitrosti, so na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve po poročanju tamkajšnjega portala Index zdaj naročili še dodatnih 122 ohišij. Hkrati z novimi ohišji pa so na ministrstvu naročili kar 59 novih merilnikov hitrosti, tako imenovanih 'super radarjev' proizvajalca Sensys-Gatso. Gre za podobne merilnike, kot jih poznamo tudi pri nas (radar in tri tovrstna ohišja so v Ljubljani), a še nekoliko bolj dovršene.
Gre torej za merilnike hitrosti, ki lahko spremljajo kar šest voznih pasov oziroma 32 vozil na enkrat. Posamezno vozilo nato spremljajo do štiri sekunde z začetkom na oddaljenosti 100 metrov, če je zaznan prekršek, pa ga nato 'fotografirajo' na razdalji 35 metrov, pri čemer slika z vsemi podatki v realnem času potuje k pristojnim organom. Poleg tega bo radar sposoben zaznati, ali so voznik in potniki v vozilu privezani in ali voznik na nedovoljen način uporablja mobilni telefon.
Na Hrvaškem o natančnih številkah oziroma o vrednosti naročila ne želijo govoriti, poudarjajo pa, da gre za več 100.000 ali celo milijon evrov. Vrednost enega radarja namreč presega več deset tisoč evrov – po neuradnih podatkih lahko ta znesek znaša tudi 45.000 evrov – pri tem pa je seveda treba upoštevati še vrednost ohišij in njihove postavitve. Natančne lokacije radarjev sicer še niso znane, je pa zato mogoče prek Googlove aplikacije Zemljevidi preveriti lokacije obstoječih merilnikov – kdaj se bodo tu pojavili tudi novi merilniki, pa je le vprašanje časa.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja