Električni avtomobili so se na Norveškem spopadli z mrazom, zasneženimi cestami in ledenim vetrom.
Do minus 31 stopinj Celzija, zasnežene ceste, leden veter – v zimskem testu dosega Norveškega avtomobilskega kluba (NAF), imenovanem »El Prix«, je bilo 24 električnih avtomobilov potisnjenih na meje svojih zmogljivosti. Spodbudni so rezultati za nemške proizvajalce: po en električni avtomobil znamk Mercedes, Audi in BMW se je uvrstil med najboljših pet.
Splošno znano je, da se doseg električnih avtomobilov pozimi zaradi nizkih temperatur lahko krepko zmanjša. Norveški avtomobilski klub (NAF) se s testiranjem dosega ukvarja že nekaj let, na praktičnem preizkusu, ki vselej poteka konec januarja in ki nove električne avtomobile dobesedno potisne na meje njihovih zmogljivosti, oziroma, da preprosto vozijo, dokler se baterija ne izprazni.
Letošnji zimski test je bil ekstremen, temperature so se včasih spustile tudi do minus 31 stopinj Celzija. Zjutraj 28. januarja, od 8.50 dalje, se je vseh 24 testnih vozil v približno enominutnih intervalih in s polno napolnjenimi baterijami odpeljalo iz podzemne parkirne hiše v Oslu, kjer je bila temperatura -8 stopinj Celzija. Pot je vodila po odsekih avtoceste z največjo hitrostjo 110 km/), podeželskih cestah ter skozi številna mesta in vasi, skozi Gjøvik, Lillehammer in Otto ter se nadaljevala proti severu. Pot je nato naredila širok lok okoli narodnega parka Rondane, kjer so temperature padle na -30 stopinj Celzija in manj.
Dejstvo, da se je temperatura med testno vožnjo vztrajno zniževala, je pomembno pri upoštevanju rezultatov. Avtomobili, ki so prevozili najdlje, so to uspeli v vse bolj zahtevnih pogojih v primerjavi s tistimi, ki so svoje meje dosegli prej. Po približno 300 kilometrih se je temperatura spustila na -20 stopinj Celzija, preden je kasneje spet sledil občuten padec.
Določanje dejanskega dosega v zimskih razmerah sledi preprostemu pravilu: Takoj ko napolnjenost baterije pade tako nizko, da elektronika vozila zmanjša moč in normalna hitrost vožnje ni več mogoča, se prevožena razdalja zabeleži in registrira kot dejanski doseg. Odvisno od modela se je izguba moči in zmanjšanje hitrosti zgodilo pri stopnji napolnjenosti baterije med šestimi in desetimi odstotki.
Suzuki e-Vitara je bilo prvo vozilo, ki mu je zmanjkalo baterije po 224 kilometrih – in to še preden je nastopil ekstremni mraz, sledil je Hyundai Inster z 256 kilometri, Opel Grandland po 262 kilometrih, KGM Musso po 263 kilometrih in tako naprej. Ameriški model Lucid Air je zdržal najdlje, saj je prevozil 520 kilometrov.
Kar se sliši kot impresivna zmaga na testu zimskega dosega, se ob natančnejšem pregledu izkaže za veliko manj prepričljivo. Standardni doseg Lucid Aira po WLTP je 960 kilometrov. Primerjava tega z dejansko prevoženo razdaljo razkriva 46-odstotno zmanjšanje dosega v realnem svetu v primerjavi s standardno vrednostjo.
Le Opel Grandland je pokazal podobno pomembno razliko med dosegom v realnem svetu in standardnim dosegom. Pri vseh drugih testnih vozilih je bila razlika med obema vrednostma manjša. Hyundai Inster in MG 6S EV sta dosegla najboljše rezultate z razliko minus 29 odstotkov. Vendar je treba opozoriti, da je z daljšanjem prevožene razdalje postajalo vse hladneje, zaradi česar so bili pogoji vse težji.
Presenetljivo je bilo, da so testna vozila z zelo velikimi zmogljivostmi baterij po eni strani – in predvidljivo – prevozila najdaljše razdalje, po drugi strani pa so utrpela še posebej veliko izgubo dosega. Z drugimi besedami: visok standardni doseg sam po sebi ne pove ničesar o primernosti za zimo. Med petimi električnimi avtomobili, ki so v norveški zimi prevozili najdaljše razdalje, so bili po prvem mestu Lucid Air Mercedes-Benz CLA na drugem mestu s 421 kilometri dosega v realnem svetu, Audi A6 e-tron s 402 kilometroma in BMW iX s 388 kilometri.
