Medtem ko so drugi avtomobilski proizvajalci začeli ukinjati motorje z notranjim zgorevanjem, sta se takšni strategiji najbolj odločno uprla BMW in Toyota.
Na začetku desetletja so avtomobilski proizvajalci kar tekmovali z internimi določitvami datumov ukinitve motorjev z notranjim zgorevanjem. Med prvimi sta se oglasila Volvo in Bentley, sta obljubila, da bodo do leta 2030 prenehali prodajati avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem. Drugi, na primer evropski del Forda, so obljubili, da bodo do konca desetletja prodajali samo električne avtomobile.
Tudi druge znamke so si zastavile cilj, da bodo velik del svoje letne prodaje osredotočile na električne avtomobile. Porsche je na primer upal, da bodo električni avtomobili do leta 2030 predstavljali več kot 80 odstotkov vseh dobav, medtem ko je Audi do leta 2032 načrtoval popolno prenehanje prodajati motorje z notranjim zgorevanjem.
Vendar so bili mnogi od teh ciljev odloženi, nekateri za nekaj let, drugi za nedoločen čas. Proizvajalci avtomobilov so se pridružili električnemu trendu, saj so predvidevali, da bo povpraševanje poskočilo. Medtem ko je večina napovedala, da bodo motorje z notranjim zgorevanjem popolnoma opustili, sta se temu uprla dva avtomobilska velikana, BMW in Toyota.
Zvestoba lastni filozofiji
Niti BMW niti Toyota nista sledila agresivnim strategijam, osredotočenim izključno na električne avtomobile. Namesto tega sta najbolje prodajana luksuzna znamka in največji proizvajalec avtomobilov na svetu trdila, da električnih avtomobilov povsod ni mogoče v vpeljati v tako kratkem času namestiti povsod. Električni avtomobili niso le na splošno dražji od svojih bencinskih kolegov, ampak je tudi polnilna infrastruktura v mnogih delih sveta še vedno nerazvita.
BMW je ostal zvest svoji filozofiji tehnološke odprtosti in svojim kupcem ponuja, kar si želijo, pa naj bo to bencinski motor, dizelski motor, priključni hibrid ali električni avtomobil. Leta 2028 bodo celo predstavili vozilo na vodikov pogon, ki bo temeljilo na takrat novem X5 in bo imelo sistem gorivnih celic, razvit skupaj s Toyoto.
In potem je tu še zakonodaja, ki pospešuje upad konvencionalnih pogonskih sklopov. Izvršni direktor BMW-ja Oliver Zipse je večkrat izrazil zaskrbljenost glede načrtovane dejanske prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem s strani Evropske unije do leta 2035. Trdi, da bi ta politika močno omejila izbiro potrošnikov in spravila avtomobilsko industrijo v bankrot, saj bi bila prisiljena ukiniti več deset tisoč delovnih mes
Hkrati pri BMW razvijajo tudi električno mobilnost. Novi iX3 je na čelu linije prihajajočih električnih vozil, vključno z limuzino i3, ki bo predstavljena prihodnje leto. Popolnoma električni iX5 je že potrjen, v kratkem zaporedju pa bodo sledili še številni drugi modeli z ničelnimi emisijami.
Kljub temu se BMW še naprej zanaša na motorje z notranjim zgorevanjem, tudi na tiste z veliko prostornino, kot sta vrstni šestvaljnik in V8 iz divizije M. Oba se trenutno predelujeta, da bi ustrezala standardu Euro 7, zato imata 3,0-litrski in 4,4-litrski motor prihodnost v športnih modelih. Tudi dizel ne gre nikamor, BMW ga je že potrdil za naslednjo generacijo X5, ki pride leta 2026.
Električni ne bodo presegli 30 odstotkov
Lani je predsednik Toyote Akio Toyoda pritegnil pozornost medijev, ko je napovedal, da električni avtomobili nikoli ne bodo presegli 30-odstotnega svetovnega tržnega deleža. Ne glede na to je Toyotin trenutni pristop podoben BMW-jevemu, saj noče umetno omejevati izbire kupcev.
Toyota ne stavi izključno na elektriko na račun motorjev z notranjim zgorevanjem, še posebej glede na svoj dolgoletni uspeh s hibridi od prestavitve prve generacije Priusa leta 1997. (IEA) bo do leta 2024 več kot 20 odstotkov novih avtomobilov, prodanih po vsem svetu, električnih avtomobilov.
Mednarodna agencija za energijo IEA predvideva da se je svetovna dobava električnih avtomobilov medletno povečala za več kot 25 odstotkov na več kot 17 milijonov enot. Za leto 2025 IEA pričakuje nadaljnje 25-odstotno povečanje na več kot 20 milijonov enot, pri čemer bo približno 14 milijonov električnih vozil prihajalo iz Kitajske, kar predstavlja približno 60 odstotkov tamkajšnjega trga novih avtomobilov.
