Po več kot 50 letih od nastanka je avtomobil spet kot nov, trenutno pa se nahaja v Nemčiji.
Ferrari velja za eno izmed zadnjih avtomobilskih znamk, ki v svoji ponudbi še nimajo športnega terenca (ta je sicer na poti, ime pa mu bo Purosange), le malo ljudi pa verjetno ve, da je Ferrari 365 'sodeloval' pri nastanku po mnenju nekaterih čist prvega športnega terenca, poimenovanega Jerrari. Govora je pravzaprav o unikatnem avtomobilu, združitvi omenjenega italijanskega športnika in pa Jeep Wagoneerja, zaradi česar je avtomobil tudi dobil svoje ime, v teh dneh pa se je znova pojavil na trgu!
Za nastanek avtomobilskega unikata letnika 1969 je odgovoren pokojni ameriški bogataš Bill Harrah, lastnik dve igralnic v Renu in pa navdušen avtomobilski zbiratelj z impresivno zbirko 1.500 vozil. Harrah si je namreč že lep čas želel imeti športen kombi svojo željo pa naj bi naslovil tudi na Enza Ferrarija – ki pa mu je v svoji maniri ni želel izpolniti, saj je bil mnenja, da nikoli ne bi smel obstajati takšen avtomobil s Ferrarijevo značko na motornem pokrovu.
Za izvedbo je Harrah torej poskrbel sam, povod zanjo pa je bila snežna nevihta, v kateri je eden izmed njegovih mehanikov razbil njegovega novega Ferrarija 365 GT 2+2 letnik 1969. Avtomobil je utrpel obsežne poškodbe zadnjega dela, sprednji del, vključno s 4,4-litrski 12-valjnim motorjem pa je na srečo ostal cel in tako postal primeren kandidat za Harrahov ambiciozni projekt: združiti sprednji del vozila s kabino Jeep Wagoneerja (letnik 1969). In ker je imel na svoji plačilni listi množico mehanikov, ki so skrbeli za njegov obsežen vozni park, je nalogo izdelave unikatnega vozila zaupal kar svoji ekipi, vajeni različnih podobnih projektov.
Avtomobil je postal prava legenda in zaščitni znak Harraha ter njegove zbirke. Delno je zato kriv tudi pogonski sklop, saj so Ferrarijev 12-valjnik združili s tristopenjskim samodejnim menjalnikom znamke Jeep – nujen korak za ohranitev štirikolesnega pogona. Leta 1977 je sicer avtomobil dobil precej manj zmogljiv Wagoneerjev motor, ki je v njem nameščen še dane, Ferrarijev pa je romal v novega in precej bolj diskretnega Wagoneerja, ki je bil zaradi tega mnogo bolj primeren za nevpadljivo vsakodnevno uporabo. Slednji nato dobil ime Jerrari 2.
Jerrari je bil po mnenju tistih, ki so ga preizkusili (tudi revije Road & Track) izdelan po visokih standardih in tako ni presenetljivo, da je preživel vse do danes. V tem času je zamenjal že kar nekaj lastnikov, nazadnje leta 2008, ko je anonimni kupec iz Nemčije zanj odštel 21.000 dolarjev in ga pripeljal v Evropo, kjer je nato preživel nadaljnjih 13 let.
Originalni Jerrari pa je sedaj znova na prodaj na spletni strani Classic driver, kjer je v opisu navedeno, da je bil avtomobil ves čas skrbno vzdrževan in je tako znova v stanju, v kakršnem je bil ob nastanku – z izjemo zelene barve. Avtomobil je bil namreč ob nastanku bel, a se je Bill Harrah že kmalu po tem odločil, da ga prebarva v 'britansko dirkaško zeleno' barvo. Za kolikšen znesek se je prodajalec, Alec Löckmann, pripravljen odreči avtomobilu sicer ni znano, saj še vedno zbira ponudbe, ob trenutno izredno vročem trgu klasičnih vozil pa je pričakovati, da bo iztržena vsota precej višja od tiste, ki jo je za avtomobil odštel sam.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del