Ne samo vozili, tudi leteli bomo z baterijskimi in hibridnimi pogoni

Letala s priključno hibridnim pogonom bodo imela doseg 500 kilometrov, dodatno s trajnostnimi gorivi pa celo do 2800 kilometrov.

Vpliv zračnega prometa na podnebje je mogoče zmanjšati za najmanj 80 odstotkov ob tem, da bo letalstvo ohranilo gospodarsko konkurenčnost. To je zapisano med ezultati projekta Exact (raziskovanje konceptov in tehnologij električnih letal) Nemškega vesoljskega centra (DLR), s katerim se je štiri leta ukvarjalo 20 raziskovalnih inštitutov, ki so proučevali načrte za komercialna letala z nizkimi emisijami.

Pri analizi klimatske kompatibilnosti novih konfiguracij letal so celovito upoštevali tako celoten življenjski cikel letala kot proces pridobivanja, transporta in zagotavljanja obnovljivih goriv. To je raziskovalcem omogočilo, da so našli konfiguracije letal z največjim ekološkim in ekonomskim potencialom.

DLR

Baterijski hibridni pogon presenetljivo dober

Presenetljivo se je najbolje izkazal koncept baterijsko-električnega hibridnega letala. Zaradi velike mase baterij in precej kratkega dosega je delovanje z baterijami prej veljalo kot bolj primerno za manjša letala, ki se uporabljajo na kratkih relacijah. »Priključna hibridna arhitektura pravzaprav pomeni, da je mogoče z njo poganjati tudi večja, tržno pomembna letala,« pravi Daniel Silberhorn, vodja projekta Exact. Trajnostna proizvodnja z zelo visoko stopnjo recikliranja in dolgo življenjsko dobo baterij sta ključna ekološka pogoja. Nizki proizvodni stroški in možnost hitrega natovarjanja zagotavljajo stroškovno učinkovitost letala. Baterijsko električno letalo bi lahko preletelo 500 kilometrov, hibridno-električno s trajnostnim gorivom pa do 2800 kilometrov, pravi Silberhorn.

Turbopropelersko letalo za kratke razdalje

Tehnologija za turbopropelerska letala je v praksi že vrsto let, čeprav predvsem v regionalnem letalskem prometu. Pri nižji potovalni hitrosti letalo porabi bistveno manj goriva. Ta možnost ni samo ekološko ugodna, ampak se letalskim družbam izplača tudi z ekonomskega vidika. Pri pogonu na fosilna goriva je vpliv na podnebje v primerjavi z reaktivnim motorjem manjši za več kot 40 odstotkov; če bi uporabljali trajnostna goriva, bi bil vpliv na podnebje še manjši. Obravnavano letalo ima doseg 2800 kilometrov.

DLR

Simulacija od proizvodnje energije do recikliranja

Letala s pogonom na vodik lahko zmanjšajo vpliv na podnebje za vsaj 80 odstotkov, so ugotovili strokovnjaki v okviru projekta Exact. Ali so takšna letala tudi ekonomsko zanimiva, pa je po mnenju strokovnjakov v veliki meri odvisno od proizvodnih stroškov za vodik in sintetični kerozin. Gorivne celice za podporo, med vzletom in spuščanjem ali v sistemih na letalu bi pripomogle k znatnemu zmanjšanju emisij do dosega 1500 kilometrov.

Pri DLR so v okviru  projekta razvili simulacijski okvir, ki omogoča izračune na podlagi različnih parametrov, od proizvodnje energije in načrtovanja letala do vpliva na podnebje in splošne ocene sistema zračnega prometa. Projekt je podrobno pokazal, kakšna bi bila nova podnebju prijazna letala. Za vsako pogonsko tehnologijo obstajajo tudi informacije o tem, kako morajo biti izdelane ustrezne komponente ali strukture, kar pomaga pri predhodnem razvoju letal in načrtovanju proizvodnje.

Nadaljnji projekt bo vključeval podrobnejšo opredelitev tehničnih lastnosti, kot so natančne aerodinamične lastnosti letala ali teža rezervoarja za vodik. Skupaj s proizvajalci letal, dobavitelji in raziskovalnimi ustanovami bodo sproti prilagajali proces načrtovanja morebitnega novega letala.

Novo na Metroplay: Po svetu kulinarike in nazaj domov | Jorg Zupan