Nemška avtomobilska industrija že nekaj časa krči stroške, proizvodnjo in število zaposlenih. Zdaj je nezadovoljstvo doseglo točko, ko bodo delavci odgovorili množično. Po vsej Nemčiji je za danes napovedanih skoraj 300 protestnih akcij, na katerih pričakujejo več deset tisoč zaposlenih.
Za protesti stoji IG Metall, največji nemški industrijski sindikat, ki ima približno dva milijona članov. Sporočilo delavcev je precej jasno: reševanje konkurenčnosti avtomobilske industrije po njihovem mnenju ne more temeljiti predvsem na zapiranju tovarn, selitvah proizvodnje in zmanjševanju števila zaposlenih.
Sindikat ocenjuje, da je nemška avtomobilska industrija samo v zadnjem letu izgubila več kot 50.000 delovnih mest. V številnih podjetjih se medtem pripravljajo dodatni rezi, zato bodo protesti potekali tako pred tovarnami in na ulicah kot znotraj posameznih podjetij.
IG Metall zagovarja drugačno pot. Nemška avtomobilska industrija naj bi konkurenčnost iskala predvsem z več vlaganji v razvoj, tehnologijo in domačo proizvodnjo. Sindikat več pričakuje tudi od nemške vlade, predvsem pri zniževanju cen električne energije, podpori dobaviteljem pri prestrukturiranju in zaščiti evropske industrije pred cenovno agresivnim uvozom.
Volkswagen je le zadnji opozorilni znak
Protesti prihajajo v posebej občutljivem trenutku. Volkswagen je konec tedna močno znižal napoved letošnje dobičkonosnosti. Namesto prej pričakovane marže med 4,0 in 5,5 odstotka zdaj računa na približno en odstotek.
Med razlogi so težave na Kitajskem in visoki stroški prestrukturiranja. Volkswagnov finančni direktor Arno Antlitz je opozoril tudi na nekoliko neprijetno posebnost trenutnega električnega prehoda. Povpraševanje po baterijskih električnih avtomobilih se krepi, vendar Volkswagen z njimi še vedno zasluži občutno manj kot z avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem.
To je za proizvajalce zahtevna kombinacija. Za razvoj električnih modelov, baterij in novih proizvodnih procesov potrebujejo milijardne naložbe, obenem pa morajo zniževati stroške in prilagajati obstoječe tovarne svetu, v katerem bo potrebnih manj sestavnih delov in tudi drugačna struktura zaposlenih.
Kitajska spreminja razmerja moči
Posebej boleča je Kitajska. Trg, ki je nemškim znamkam dolga leta prinašal velike količine in visoke dobičke, se je hitro spremenil. Kitajske znamke so prevzele pobudo predvsem pri električnih avtomobilih, nemški proizvajalci pa težko sledijo njihovi kombinaciji cene, tehnologije in hitrosti razvoja novih modelov.
Težava se ne konča na Kitajskem. BYD in številni drugi proizvajalci vse močneje vstopajo tudi v Evropo, zato se nemške znamke s kitajsko konkurenco zdaj spopadajo še na domačem terenu.
K temu je treba prišteti visoke stroške energije in dela, drago preoblikovanje tovarn ter trgovinske in geopolitične napetosti. Posledica je vse večji pritisk na podjetja, dobavitelje in zaposlene.
Današnjih skoraj 300 protestov zato ni zgolj odziv na nekaj napovedanih odpuščanj. Gre za precej širši spor o tem, kako naj Nemčija ohrani avtomobilsko industrijo, ki je desetletja predstavljala enega ključnih stebrov njenega gospodarstva, in kdo bo nosil največji del stroškov njene preobrazbe.
