Za številkami, ki prihajajo iz Nemčije, se skriva precej širše opozorilo: eden najpomembnejših stebrov evropskega gospodarstva se krči s hitrostjo, kakršne niso videli že več kot dve desetletji.
Nemška avtomobilska industrija je v vse globlji kadrovski krizi. V prvi polovici leta 2026 je bilo v njej zaposlenih 691.500 ljudi, kar je najmanj po letu 2005, kažejo podatki nemškega statističnega urada Destatis.
V primerjavi z enakim obdobjem lani je avtomobilski sektor izgubil kar 42.300 delovnih mest oziroma 5,8 odstotka vseh zaposlenih. To je bil hkrati največji padec zaposlenosti med vsemi pomembnejšimi industrijskimi panogami v Nemčiji.
Razlogov za takšen razvoj dogodkov je več. Nemška in širša evropska avtomobilska industrija se že nekaj časa spopadata s počasnim in neenakomernim prehodom na električne avtomobile, hkrati pa postaja vse močnejša konkurenca kitajskih proizvajalcev. Ti na evropskih in drugih izvoznih trgih ponujajo cenovno dostopnejše električne modele ter pritiskajo na tradicionalne evropske avtomobilske velikane.
Nemško združenje avtomobilske industrije VDA je že julija opozorilo, da bi lahko brez "drznih odločitev" pri soočanju s kitajsko in drugo konkurenco zaposlovanje v evropski avtomobilski industriji doživelo pravi zlom.
Velikani napovedujejo množična odpuščanja
Dogajanje pri največjih proizvajalcih kaže, da opozorila niso brez podlage. Volkswagen je prejšnji mesec potrdil načrte, po katerih bi lahko po svetu ukinil do 100.000 delovnih mest. BMW naj bi po poročilih v Nemčiji zmanjšal število zaposlenih za do 8000, Porsche, ki je del skupine Volkswagen, pa namerava do leta 2035 ukiniti približno vsako peto delovno mesto. Skupno naj bi pri tem proizvajalcu izginilo okoli 9000 položajev.
Kljub izrazitemu zmanjševanju števila zaposlenih avtomobilska industrija ostaja drugi največji industrijski delodajalec v Nemčiji. Pred njo je le strojna industrija, ki je ob koncu prve polovice leta 2026 zaposlovala 905.900 ljudi.
Delovna mesta izginjajo tako pri avtomobilskih proizvajalcih kot pri dobaviteljih sestavnih delov, kar kaže, da težave niso omejene zgolj na največje in najbolj prepoznavne avtomobilske znamke.
Težave segajo daleč prek avtomobilske industrije
Še bolj skrb vzbujajoče je, da avtomobilski sektor ni osamljen primer. Zaposlenost se je zmanjšala v vseh pomembnejših nemških industrijskih panogah.
V kemični industriji je upadla za 3,6 odstotka, pri proizvodnji električne opreme za 3,4 odstotka, v strojni industriji pa za 2,7 odstotka. Nemška predelovalna industrija je kot celota v letu dni izgubila 144.100 delovnih mest oziroma 2,7 odstotka. V njej je tako ostalo približno 5,29 milijona zaposlenih.
Nemška industrija delovna mesta izgublja že več let. Med največjimi težavami so razmeroma visoke cene energije, geopolitične napetosti in vse ostrejša svetovna konkurenca. Po poročilu nemškega gospodarskega inštituta IW Köln je število zaposlenih v industriji že leta 2025 padlo na najnižjo raven v desetletju. Delež industrije na celotnem nemškem trgu dela se je s 22 odstotkov leta 2014 zmanjšal na 19 odstotkov v lanskem letu.
Prav takšni podatki krepijo strah pred deindustrializacijo Nemčije, države, katere gospodarski model je desetletja temeljil prav na močni industrijski proizvodnji in izvozu.
Nemška vlada se je na težave že odzvala z novimi subvencijami za cene energije, obenem pa si prizadeva zmanjšati finančno breme razogljičenja tako na nacionalni kot evropski ravni. Med drugim podpira omilitev nekaterih zahtev evropskega sistema trgovanja z emisijami ETS.
Toda avtomobilska industrija je pred posebno zahtevnim preizkusom. Na eni strani mora financirati drago tehnološko preobrazbo in elektrifikacijo, na drugi pa tekmuje s kitajskimi proizvajalci, ki vse odločneje prodirajo na trge, kjer so evropske znamke desetletja narekovale tempo. Podatek o 42.300 izgubljenih delovnih mestih zato ni le še ena slaba statistika. V Nemčiji postaja del precej večjega vprašanja: ali je trenutno krčenje zgolj boleč del preobrazbe ali začetek trajnejšega umikanja industrije, ki je desetletja veljala za enega najmočnejših motorjev evropskega gospodarstva. Odgovora za zdaj ne pozna še nihče.
