Organizirane kriminalne skupine našle posel, zaradi katerega šoferji po vsej Evropi izgubljajo živce.
Tatvine dizelskega goriva iz tovornjakov so v Italiji znova v porastu, podobne težave pa beležijo tudi v drugih evropskih državah. Predstavniki prevozniške industrije opozarjajo, da ne gre več za posameznike, ki bi iz rezervoarja ukradli nekaj litrov goriva, temveč vse pogosteje za dobro organizirane kriminalne skupine z ustrezno opremo, vozili in izdelanim načinom dela.
Naraščajoče cene goriva so nezakoniti trg naredile še donosnejši. Tovornjak, ki po točenju goriva obstane na nezavarovanem parkirišču, je lahko za tatove izjemno privlačna tarča.
Claudio Sensi, podpredsednik združenja FAI Liguria in odgovorni pri podjetju Dlm Coop, je za italijanske medije opisal dva primera, v katerih so bili tarča tovornjaki njegovega podjetja. Hujši se je zgodil maja v pokrajini Alessandria, kjer so tatovi izpraznili rezervoarje kar petih tovornjakov, pripravljenih za odhod. "Ne govorimo več o priložnostnih tatvinah. Gre za organizirane skupine, ki uporabljajo premične cisterne, posode in črpalke, namenjene hitremu pretakanju goriva," je pojasnil Sensi.
Poln rezervoar izpraznijo v nekaj minutah
Storilci naj bi rezervoarje pogosto odpirali z univerzalnimi ključi in posebnim orodjem, zato na vozilu niti ne povzročijo nujno večje škode. Če jim rezervoarja ne uspe odpreti, lahko vanj preprosto izvrtajo luknjo, vstavijo cev in gorivo izčrpajo s črpalko. Z ustrezno opremo je mogoče tudi velik rezervoar tovornjaka izprazniti v zgolj nekaj minutah.
Najbolj ranljivi so tovornjaki med postanki, ko ostanejo brez neposrednega nadzora. Tatovi iščejo predvsem vozila na nevarovanih parkiriščih, avtocestnih počivališčih, v bližini bencinskih servisov ter nakladalnih in razkladalnih mest. Napadi se ne dogajajo samo ponoči, temveč tudi sredi dneva.
Še posebej nevaren je čas obveznega počitka, ko voznik spi v kabini in dogajanja ob rezervoarju morda sploh ne zazna.
Posledice pa se ne končajo pri vrednosti ukradenega dizelskega goriva. Če tatovi poškodujejo rezervoar, pokrov ali odprtino za dolivanje goriva, je potrebno popravilo. Tovornjak lahko obstane, podjetje potrebuje pomoč na cesti, dostava zamuja, poruši pa se lahko tudi nadaljnji razpored prevozov.
Ukradeno gorivo prodajajo precej ceneje
Predstavniki panoge ponovni porast tatvin neposredno povezujejo z nezakonito trgovino z gorivom. Vanjo ne prihaja samo dizelsko gorivo, ukradeno iz tovornjakov, temveč tudi gorivo, ki se mimo uradnih prodajnih poti prodaja brez ustrezno poravnanih davčnih obveznosti.
Sensi ocenjuje, da se dizelsko gorivo nezakonitega izvora prodaja od 30 do 40 centov na liter ceneje kot na običajnih bencinskih servisih. "Ko cene rastejo, se povečata tako tihotapljenje kot število tatvin. Ko se cene vrnejo na ravni, ki so za prevoznike bolj običajne, se pojav izrazito zmanjša," je pojasnil.
Takšen črni trg lahko obstaja predvsem zato, ker je dovolj kupcev, ki so pripravljeni gorivo kupovati pod običajno tržno ceno. Gorivo nato kroži prek neformalnih distribucijskih mrež in skrivnih skladišč, ki so tudi tarča davčnih in carinskih organov.
Težave po vsej Evropi
Da ne gre zgolj za italijanski problem, kažejo podatki iz drugih evropskih držav. Po navedbah belgijske organizacije prevoznikov Transport en Logistiek Vlaanderen je povečanje tatvin goriva letos zaznalo vsako peto prevozniško podjetje. Samo aprila 2026 je bilo ukradenih več kot 10.000 litrov dizelskega goriva.
Marca so na počivališču Grüner Winkel blizu Euskirchna v Nemčiji neznanci iz dveh tovornjakov ukradli približno 1600 litrov goriva, medtem ko sta voznika spala v kabinah.
Velike izgube beležijo tudi francoski prevozniki. Podjetje Transports Quince je sporočilo, da so mu leta 2025 ukradli več kot 13.800 litrov dizelskega goriva. Samo januarja 2026 je izginilo še 5207 litrov, vrednih približno 6750 evrov. Drugo francosko podjetje škodo zaradi tatvin goriva ocenjuje na približno 15.000 evrov letno.
Škoda precej presega vrednost goriva
Končni račun je lahko bistveno višji od vrednosti ukradenega dizla. Podjetja morajo plačati menjavo poškodovanih pokrovov, odprtin in rezervoarjev, čiščenje morebitnega razlitega goriva, vleko tovornjaka ter stroške zaradi nepričakovanega izpada vozila iz prometa.
Težava je tudi zavarovanje. Zavarovalne police pogosto krijejo škodo, ki jo tatovi povzročijo pri vlomu oziroma poškodovanju vozila, ne pa nujno tudi vrednosti ukradenega goriva. Prevozniki poleg tega opozarjajo na zapletene postopke prijave in zelo majhne možnosti, da bi ukradeno gorivo dobili nazaj. Zaradi tega naj bi bil dejanski obseg tatvin celo večji, kot kažejo uradne statistike.
Prevozniki se branijo z ojačanimi pokrovi, zaščitnimi mrežami proti izčrpavanju goriva, jeklenimi zaporami, senzorji, ki zaznajo nenaden padec količine goriva, telematskim spremljanjem porabe in zaščitnimi plombami. Nekateri tovornjake parkirajo tako, da je stran z odprtino rezervoarja obrnjena proti fizični oviri in je dostop do nje otežen. Toda proti dobro organizirani skupini niti tehnična zaščita ni vedno dovolj. Kot poudarja Sensi, imajo takšni storilci pripravljene ljudi, vozila in potrebno opremo, zato je lahko takrat, ko začnejo akcijo, za odziv že prepozno.
Za najučinkovitejši ukrep zato še vedno velja premišljena izbira postajališč, predvsem dobro osvetljenih, videonadzorovanih in nadzorovanih parkirišč. To je še posebej pomembno neposredno po točenju goriva, ko je vrednost vsebine rezervoarja največja.
Prav pomanjkanje varnih parkirišč ostaja ena največjih težav evropskega cestnega transporta. Nezavarovana počivališča namreč ne povečujejo zgolj nevarnosti tatvin goriva, temveč tudi tovora in delov vozil.
