Nova oblika varčevanja: kmalu le še 120 oziroma 100 kilometrov na uro?

Predlagani ukrepi bi utegnili prinesti precejšnje koristi.

Nova oblika varčevanja: kmalu le še 120 oziroma 100 kilometrov na uro? (foto: Profimedia) Profimedia
21. 7. 2022

Sodobni avtomobili veljajo za precej bolj varne, kot pa tisti izpred recimo desetih let. Hkrati so tudi deset let stari avtomobili precej bolj varni od tistih, ki so po cestah vozili takrat, ko je bila omejitev hitrosti na avtocestah postavljena na 130 kilometrov na uro. Številni zato že lep čas pozivajo k njihovemu dvigu. A to se očitno ne bo zgodilo. Še več, v dveh največjih evropskih državah v luči aktualne situacije razmišljajo celo o znižanju omejitev.

Preberite še: ADAC razkriva: to so najmanj zanesljivi avtomobili

V Franciji so se tako pojavili predlogi, da bi najvišjo dovoljeno hitrost na avtocestah iz 130 znižali na 120 kilometrov na uro. Razlog za to pa ni v večji varnosti, temveč v večjih prihrankih goriva. Ob neznatnem povečanju (povprečnega) časa potovanja za večino voznikov bi namreč s takšnim ukrepom po v vsem svetu po ocenah Francozov na dnevni ravni lahko zgolj na področju potniškega prometa skupaj lahko prihranili kar 240.000 sodčkov ali dobrih 358 milijonov litrov surove nafte.

Raziskava, ki so jo pred časom izvedli v uredništvu francoskega avtomobilskega spletnega medija Caradisiac je pokazala, da bi bencinsko gnani Renault Megane, ki po avtocesti vozi s hitrostjo 120 namesto 130 kilometrov na uro, porabil kar 14 odstotkov goriva manj.

V še večjo skrajnost pa bi šli v Nemčiji, edini državi v Evropi, kjer na določenih odsekih avtocest sploh ni omejitve hitrosti. Tamkajšnja organizacija Deutsche Umwelthilfe namreč predlaga, da bi najvišjo hitrost na avtocestah omejili na vsega 100 kilometrov na uro. Na ta način bi v Nemčiji na letni ravni v ozračje izpustili kar 9,2 milijona ton CO2 manj ter s tem pripomogli k nekoliko počasnejšemu segrevanju ozračja.

No, v obeh primerih gre zaenkrat zgolj za predloge, o katerih pa bi svoje mnenje še vedno morali podati državljani. Francozi bi ob tem omenjeni ukrep uvedli za stalno, Nemci pa najprej zgolj za dve leti, šele nato pa bi videli, ali bi ga obdržali tudi za stalno.