Novi obvezni asistenčni sistemi v avtomobilih - Novi avtomobili bodo še bolj varni – pa če bo to voznikom všeč ali ne

Z letošnjim julijem je v na novo razvitih avtomobilih treba imeti cel nabor varnostnih sistemov. Ti bodo vozniku predvsem v pomoč, sploh pa bodo zagotovili večjo varnost, čemur so tudi namenjeni. Po drugi strani pa bodo posredno dvignili tudi ceno vozila, saj velja, da več, ko ima avtomobil dodatkov, dražji je. Torej cene ne dvigujejo le proizvajalci, pač pa tudi uradniki. Nekateri od teh sistemov pa pri voznikih vsaj od začetka ne bodo najbolj priljubljeni.

Elektronika bo vse bolj korenito posegala v delo voznika. Tudi zaradi njegove varnosti. (foto: Vw) Vw
5. 10. 2022

Sodobni vozniki avtomobilov smo se že skoraj navadili, da pri vožnji pomagajo elektronski sistemi, za katere marsikdo niti ne ve, da so v avtomobilu vedno pripravljeni, da bliskovito posredujejo, ko je treba. Tako kot se je pred desetletji počasi na primer uveljavljal sistem proti blokiranju koles ABS in je na koncu postal del serijske opreme, je podobno nekaj let pozneje veljalo za sistem stabilizacije vozila ESP.

A to seveda še zdaleč ni bilo dovolj, saj razvoj napreduje z velikimi koraki in zdaj je kar osem varnostnih sistemov obveznih v na novo razvitih vozilih. Ti sistemi so že zdaj v avtomobilih (v glavnem ob doplačilu) in so veliko prispevali k varnejšemu prometu ter preprečili marsikatero nesrečo.

Verjetno ga ni voznika, ki se ni že kdaj po tihem zahvalil sreči in dejstvu, da je elektronika, na primer z zaviranjem v sili, preprečila nalet v vozilo pred njim. Ali pa mu nakazala, da je v mrtvem kotu stranskega ogledala vozilo, ki bi ga sicer voznik pri prehitevanju spregledal. O tem sem se lahko prepričal tudi sam in kar nekajkrat je vozilo samo začelo zavirati veliko prej, kot sem uspel reagirati na nepričakovano ustavljajoči se promet pred seboj.

Odredba velja za osebna in tovorna vozila ter avtobuse

Zato je zdaj v veljavo stopila odredba EU 2019/2144, ki zapoveduje vgradnjo elektronskih varnostnih sistemov v vsa na novo konstruirana vozila, od julija 2024 pa se brez njih ne bo smelo več prodati oziroma registrirati nobenega novega vozila. To velja tako za osebne avtomobile kot za tovornjake in avtobuse.

Preberite še: Po napovedih tudi prve slike: takšna bo nova Katra!

Kateri so torej ti sistemi? Zapoved velja za obvezno vgradnjo inteligentnega sistema za uravnavanje hitrosti, zaznavanje vzvratne vožnje s kamero ali tipali oziroma senzorji, opozarjanje na utrujenost (zaspanost, nezbranost ipd.) in zmanjšano pozornost voznika, zapisovalniki podatkov o dogodku in signal za zaustavitev v sili.

Avtobusi in tovornjaki bodo morali biti opremljeni s tehnologijami za boljše prepoznavanje morebitnih mrtvih kotov, opozorili za preprečevanje trkov s pešci ali kolesarji in sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah. Novi tipi osebnih vozil in kombijev bodo morali obenem vsebovati dodatne elemente, kot so sistemi za ohranjanje vožnje v izbranem voznem pasu in samodejno zaviranje.

Sistem za opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika opazuje voznikove oči oziroma premikanje očesnih vek ter to primerja s položajem volana. Če zazna prevelika odstopanja med obema parametroma, voznika opozori z zvočnim in optičnim signalom, da je čas za počitek.

Zapisovalnik podatkov o dogodku ali tako imenovana črna skrinjica je prav tako obvezna oprema osebnih vozil in lahkih dostavnikov. Zapisuje namreč različne vozne podatke – od hitrosti, pojemkov, položaja vozila do nagibanja karoserije – ter shranjuje podatke tako imenovanega samodejnega klica v sili v primeru prometne nesreče.

Tudi sistem za vklop zavornih luči v primeru zaviranja v sili je del paketa. Če je pojemek pri zaviranju namreč večji od šestih metrov na sekundo, se samodejno vklopijo utripajoče zavorne luči, sproži pa ga sistem ABS. S tem voznika, ki sledi temu vozilu, še dodatno opozori na močno zaviranje avta pred njim.

Elektronika bo voznika vedno bolj omejevala

Inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti opozarja na največjo dovoljeno hitrost vožnje, in takoj ko vozilo to hitrost prekorači, voznika opozori z optičnim in zvočnim signalom. Sistem največjo dovoljeno hitrost bere s prometnih znakov ob cesti, podatke pa pridobiva tudi iz navigacijskega sistema v vozilu.

Sicer že zdaj obstaja sistem navigacije, ki predvideva pot avtomobila in se vnaprej pripravi na določene nevarne ovinke, krožišča in podobne nevarne točke ter (po potrebi in glede na nastavitve) prilagodi hitrost vozila (na omejitev ali na varno hitrost). Ali bo novi sistem vedno aktivno posegal v hitrost vozila, torej zmanjševal hitrost, ali ne, trenutno še ni povsem jasno, verjetno pa bo to odvisno od posameznega proizvajalca. Dejstvo pa je, da se bo ob vsakem zagonu vozila zagnal na novo. Voznik ga bo sprva lahko vsakič znova izklopil, a do kdaj bo to mogoče, je že drugo vprašanje.

Preberite še: Prodaja novih vozil v Sloveniji: takšnih številk si ne želi več nihče

Sistem za ohranjanje vožnje v voznem pasu pa bere položaj vozila na cesti s pomočjo večnamenskih kamer, nameščenih ob vzvratnem ogledalu, ki zaznavajo oznake voznega pasu in tudi že meje cestišča. Če vozilo začne zapuščati vozni pas ali to samo nakaže, sistem na to nevarnost najprej opozori voznika in po potrebi celo samodejno »zagrabi« volan ter vozilo usmeri nazaj na cesto oziroma na pravi vozni pas. Naprednejši sistemi zmorejo zadrževati vozilo tudi na sredini voznega pasu in tako še olajšati vožnjo ter skrajšati reakcije.

Sistem za zaviranje v sili zazna, da se vozilo giblje prehitro glede na hitrost vozil ali predmetov okoli njega; vse to pa zaznava s pomočjo kamer in tipal ali celo radarja ter začne v več fazah opozarjati voznika na nevarnost. Če se ta ne odzove pravočasno, začne samodejno zavirati in s tem prepreči ali vsaj ublaži trk.

Nekaterim bo všeč, drugim ne

Ti sistemi bodo torej obvezni v vseh avtomobilih – od najmanjših mestnih malčkov do največjih prestižnih modelov. Seveda pa bodo morali biti vozniki še vedno zelo pozorni na dogajanje okoli sebe, kajti nekateri od sistemov v ekstremno slabem vremenu, nalivu, predvsem pa pozimi delujejo slabše ali pa celo sploh ne, kadar umazanija, sneg ali plundra blokirajo tipala ali kamere. Zato jih bodo morali vozniki, kar je dejansko priporočljivo že danes, obvezno čistiti, če bodo želeli uživati v njihovih polnih zmogljivostih. Pri tem pa se bodo morali še malo bolje seznaniti s svojim avtomobilom in ugotoviti, kje so določene kamere in tipala. Proizvajalci pa tudi, vsak po svoje, iščejo optimalne rešitve, ki bodo zagotavljale delovanje sistemov ne glede na zunanje vplive in vreme.

Seveda pa vse to tudi pomeni, da bodo vsi novo homologirani avtomobili še dražji, kajti vse te rešitve, ki pripomorejo k varnosti, kakopak tudi nekaj stanejo. In proizvajalci vsega tega finančnega bremena pač ne bodo vzeli na svoja ramena. Ko boste torej kupovali nov avtomobil in se vam bo zdelo, da je odločno predrag, se spomnite na to, koliko sodobne tehnologije (mora) voziti s seboj.

Kar nekaj teh sistemov bo seveda vzbudilo veliko negodovanja med vozniki in voznicami, ki med vožnjo še vedno želijo imeti več »besede« o določenih stvareh in se ne strinjajo z nekaterimi samodejnimi omejitvami.

Razvoj varnosti je sprva potekal počasneje

Udeleženci prometa so imeli na cestah težave že v času konjev in kočij. Z avtomobili je vse skupaj postalo še bolj pereče, zato so inženirji kmalu staknili glave in začeli razvijati sisteme, ki bi bolje varovali potnike v vozilih in druge udeležence v prometu.

Dodatki so se uveljavljali zelo različno, odvisno od države, na koncu pa so vseeno številni od njih postali povsem samoumevni del opreme. Leta 1919 se je tako pojavilo varnostno steklo, saj je bila uporaba običajnega stekla na vozilu preprosto prenevarna. Leta 1946 se je pojavila radialna pnevmatika, ki je izboljšala oprijem avtomobila s cesto, leta 1959 pa je Volvo predstavil prvi tritočkovni varnostni pas. Varnostni pasovi so postali obvezni leta 1965, vmes so inženirji razvili še t. i. zmečkljive cone na vozilu ter, spet pri Volvu, predstavili oblazinjeno armaturno ploščo.

Leta 1966 se je pri znamki Jensen pojavil sistem ABS, dve leti zatem pa je Volvo predstavil tudi vzglavnika na sprednjih sedežih. Leta 1973 je prišla na vrsto prva varnostna zračna blazina, pet let pozneje pa so pri Mercedesu predstavili sistem proti blokiranju koles med zaviranjem ABS. Šele leta 1983 so na primer v Veliki Britaniji uzakonili obvezno uporabo varnostnega pasu.

Leta 1986 je prišel v vozila prvi sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah in leto zatem so denimo v Veliki Britaniji uzakonili obvezno namestitev varnostnih pasov na zadnjih sedežih. Uporaba teh je postala obvezna leta 1991. Leta 1995 sta Mercedes in Bosch predstavila prvi sistem nadzora stabilnosti vozila ESP, leto pozneje pa je bila ustanovljena organizacija Euro NCAP za preverjanje varnosti pri avtomobilih, predvsem pa trdnosti njihove strukture. Leta 1997 se je v vozilih pojavil sistem Isofix za namestitev otroških sedežev, elektronika pa se je začela v svet avtomobilske varnosti prebijati po letu 2005.