Novo v Sloveniji: Spoznajte Fordove novosti iz vrha ponudbe; Explorer je le ena

S svojimi 506 centimetri v dolžino (pa skoraj 180 v višino) in siceršnjo ekspresivno naravo zdaj Explorer ponosno prevzema vlogo največjega osebnega avtomobila pri Fordu v Sloveniji. Daljši je le še dostavniški Ranger, ki pa tako ali tako spada bolj v njihov lahek tovorni program. Explorer je bil sicer najavljen že pred časom, toda zamude v avtomobilski industriji so prestižnega SUV-ja zadržale do februarja in sedaj je vendarle na voljo slovenskim kupcem. Seveda spet bolj redkim. In to iz dveh razlogov – ker dobav spet ni toliko, kot bi si jih želeli (čeravno pravijo, da zaenkrat dohajajo povpraševanje), pa tudi zato, ker z vsemi popusti ob lansiranju vstopni model velja dobrih 77 tisočakov. Ni malo, kajne?

Ampak pozor – za odšteti denar dobite tudi precej tehnike, ogromno prostora in kar nekaj sodobne hibridizacije. Ja, prav ste prebrali – novi Fordov sedemsedežnik je namreč priključni hibrid. Bolje rečeno, zmogljiv priključni hibrid. Saj zmore trilitrski šestvaljnik, ki mu pomaga še e-motor, sistemsko moč resnih 336 kW (457 KM) in kar je še bolj impresivno – 825 Nm navora! Seveda – ko je v 13,6 kW bateriji dovolj energije. Sicer je s stalnim štirikolesno gnanim modelom moč prevoziti do 44 km zgolj z elektriko.ž

Toda po prvih izkušnjah je to bolj teoretična številka. Navsezadnje je tale kolos težak skoraj 2,5 tone. In to je moč občutiti predvsem v zavojih, ko se dokaj visoko nasajena karoserija (tokrat gre za SUV model z nekaj čisto resnimi terenskimi elementi in 204 mm oddaljenosti od tal) ne prav odločno upira nagibanju, pa tudi volanski mehanizem je bolj terensko posreden. Obratno pa to maso dobro skriva, ko je treba potegniti od semaforja do semaforja! Explorer je, če ga vzamete kot sedemsedežni nadomestek velikoprostorca ali pa kot čisto resnega terenca, narejen tako, da ustreza v obeh primerih. Velik, udoben in impresiven.

Od zunaj in izza volana. Kjer navdušuje predvsem z opremo in izdelavo. Morda vse podrobnosti in rešitve ne bodo za vse – toda seznam elementov vgrajene serijske opreme je tako impresiven, kot recimo prtljažni prostor, ko sta zadnja sedeža zložena. In takrat namreč meri kar 635 litrov. Le malce višje bo treba dvigniti tovor, saj je rob dobrih 80 centimetrov od tal …

Hibridizirani S-Max (in Galaxy) je popolno nasprotje

V svoji velikoprostorski zasnovi, čeravno športno elegantni, je tale model (s svojim še prostornejšim bratom Galaxyjem) del na pol izumrlega koncepta. In nihče pravzaprav ne more resno in racionalno razložiti – zakaj se je to zgodilo. Kakorkoli, pri Fordu na srečo še vztrajajo. Na svojstven način. Tale model bo namreč na voljo le še kot polni hibrid. S tem odpadejo vsi dizli, pa tudi druge pogonske opcije. Preden nadaljujem – pri Summit Motorsu, slovensekm zastoponiku znamke Ford, so postregli tudi s dovolj realnim izračunom, da bo kupca takšna opcija v petletnem času lastništva veljala 13 odstotkov manj (upoštevana cena griva, servisa,…) kot če bi se odločil za dvolitrski dizelski motor!

No, v glavnem gre za S-Maxa (in Galxyja, da ne bo pomote) kot ga poznate – ampak le na zunaj. Tehnologija pogona je seveda povsem drugačna. Gre namreč za kombinacijo 2,5 litrskega štirivaljnika (deluje v varčnem Atkinsonovem ciklu) in elektromotorja s sistemsko močjo 140 kW (190 KM). Baterija, ki je spravljena pod dnom (in ne omejuje ne prtljažnika ne potniškega dela) ima zmogljivost 1,1 kWh. Kar je sicer malo, vendar za polnega hibrida pravzaprav kar spodobna številka.

Ta sistem sicer omogoča kratke razdalje zgolj s pomočjo e-motorja, toda prava prednost tega pogona je pravzaprav neskončno sodelovanje in dopolnjevanje obeh pogonov, ki sta povezana preko planetarnega brezstopenjskega menjalnika ali razdelilnika navora. Ta pa omogoča, da lahko lahko na primer e-motor žene S-Maxa, medtem ko se štirivaljnik vrti z drugimi vrtljaji in polni baterijo.

Seveda kljub spodobni sistemski moči ni mogoče pričakovati izjemnih pospeškov, saj je polni hibrid namenjen bolj lagodni vožnji. In v tej panogi se tudi dobro izkaže – nežno, linearno, vendar dovolj odločno pospešuje, rekuperacija pomaga pri zaviranju, tistega nadležnega vrtenja brezstopenjskega menjalnika 'v prazno' je malo (ob izdatni zvočni izolaciji tudi manj slišno), razen ob brezobzirnem potiskanju pedalke plina proti dnu. Ampak potem ne računajte na spodobno porabo …

Sicer pa bi verjel, da se je moč po mestu voziti s kakšnimi šestimi litri. Kar je zelo spodobno, računajoč na dejstvo, da je avto težji od recimo dizla (za kakih 100 kg), kar je moč čutiti predvsem v bolj izrazitem (pa spet ne motečem) nagibanju v zavojih. Ob upoštevanju prihrankov, neokrnjeni prostornosti, pregovorni praktičnosti, sedmih sedežev, spodobnega spiska opreme in celo sposobnosti vleke 1750 kilogramskega priklopnika, se zdi dobrih 33 tisočakov pravzaprav zelo prijazna cena.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj