Novo v Sloveniji: Honda Crosstar

Ne ni Jazz – vsaj pri nas ne, ampak zgolj Crosstar. Torej nekakšen križanec s poudarjeno Jazzovo osnovo. In hibridno tehniko.

Novo v Sloveniji: Honda Crosstar (foto: Matjaž Korošak) Matjaž Korošak
11. 6. 2021

Prav dosti novosti zadnje čase ne prihaja iz Honde, zato je novi Crosstar, ki je ravno te dni začel prodajno pot tudi v Sloveniji prijetna osvežitev pri znamki. Pa četudi gre v osnovi za verzijo Jazza, ki ji v glavnem in po večini držav Evrope rečejo kar Jazz Crosstar. Pri nas so pri AC Mobilu (zastopnik znamke) odločili, da ju ločijo – ker so tudi profili pričakovanih kupcev drugačni. No, se pa avtomobila tudi sicer nekoliko razlikujeta.

Zavoljo robustnih plastičnih obrob blatnikov in pragov, je videz že tako drugačen, maska in dodatki pa pomenijo tudi skoraj pet dodatnih centimetrov v dolžino (in meri 409 cm). Zavoljo večjega premera koles in serijskih strešnih sani je Crosstar višji za tri centimetre, hkrati širši za dobre tri, dober centimeter pa so kolotekom dodala nova platišča. In – skoraj tri centimetre je večja oddaljenost od tal. In to je tudi vse, kar je SUV-jevskega na tem Jazzu, oprostite – Crosstaru. Pri znamki pravijo, da je seveda več tudi opreme, saj ga umeščajo nad njegovega sorodnika (več varnostne opreme, …).

Tehnika identična Jazzu

Tehnično je seveda identične Jazzu – gre za hibridni pogonski sklop, ki ga sestavljata 1,5 litrski motor (72 kW) ter pogonski e-motor (80 kW) in generator (70 kW). V osnovi je motor namenjen le za pogon generatorja, ki nato z električno energijo zalaga pogonski e-motor, ta pa žene kolesa. Za krajše razdalje je elektromotor sposoben samostojno poganjati Crosstara, pri višjih, ko je motor v idealnih vrtljajih (in ne potrebuje pomoči menjalnika), pa se preko posebne sklopke vzpostavi mehanska povezava s pogonskimi kolesi. Pod petimi litri bi naj znašala porabam kar je recimo na ravni prostorninsko skromnih dizlov.

In za volanom?

V praksi za hibrid resnično deluje mehkobno, mirno, v glavnem zelo tiho in – prepričljivo. Sploh ko so voznikove pospeševalne želje skromne do zmerne – ko lahko elektronika simulira (no, na nek način) tudi delovanje samodejnega menjalnika. Ki ga seveda ni. Prepričljivo je zasnovano voznikovo delovno okolje, predvsem izdelava, pa izbrani materiali, ki so v tem razredu res na visoki ravni. In na kratki prvi vožnji ob slovenski predstavitvi mi je v oko padla tudi prostornost tega malčka, pa tudi preglednost na vse strani. Poraba… ? Težko reči kaj več, ampak v mestu se zdi pet litrov povsem uresničljih.

Uradna prodaja se je začela, kakšnega navala ni za pričakovati, tudi zaradi cene, ki je z vsemi popusti nekaj pod 25 tisočaki. Kar za tak avtomobil(ček) seveda ni malo. Je pa res – za ta denar dobite vrhunsko tehnologijo polnega hibrida, uglajen zunaj-majhen-znotraj-velik avto, dolg spisek opreme in po novem tudi osem let jamstva na pogonski sklop (prej pet).