Po vrhu vsega so predstavitev izpeljali v nedavno odprtem izobraževalnem centru v Mirni Peči, kjer bodo v prihodnje skrbeli za širjenje novih znanj med sodelavci v Sloveniji in na Balkanu.
Francoska znamka Renault velja za eno izmed pionirskih na področju elektrifikacije avtomobilov. Skoraj deset let je že mimo, odkar sta na trg zapeljala električna Fluence in Kangoo, ter kasneje prva generacija izključno električnega ZOE-ja. Kljub temu pa sta se je Renault šele sedaj odločil za to, da bo svojim kupcem ponudil prve hibridne modele. In to kar tri naenkrat: predstavnika segmenta B, Clia in Capturja ter predstavnika segmenta C, Megana.
Po tem, ko so trojico minulo pomlad prvič predstavili svetu 'zgolj' preko spleta, nato pa se je Renault, odločil, da bo novosti, namesto, da bi novinarje povabil na mednarodno predstavitev nekam v Francijo popeljal po Evropi in nam jih predstavil kar doma. Karavana se je danes ustavila v Mirni Peči na Dolenjskem, kar pa ni nikakršno naključje. Renault je namreč tam pred kratkim odprl nov izobraževalni center za področje Adriatika. Več o tem pa nekoliko kasneje.
Glavna novost, ki so jo pri Renaultu pripeljali v Slovenijo je par hibridnih pogonskih sklopov, poimenovan E-tech. V osnovi gre za dva zelo podobna sklopa, sestavljena iz treh ključnih elementov: bencinskega motorja in dveh elektromotorjev.
Pri izbiri bencinskega motorja so pri Renaultu stavili na preprostost. 1,6-litrski motor namreč nima turbo puhala, kar pomeni, da proizvede le 90 'konjev' oziroma 66 kilovatov moči. Ta enota je enaka v vseh izvedbah, kakor je enak tudi manjši izmed obeh elektromotorjev, ki služi kot generator in pomaga pri zagonu vozila. Razlika pa je nato pri večjem izmed elektromotorjev, kjer sta na voljo dva.
Hibrid za mesto, PHEV za relacije
Manjši oziroma manj zmogljiv je edini, ki je na voljo v hibridnem Cliu in premore 40 kilovatov moči. Clio bo namreč na voljo zgolj kot klasičen hibrid s sistemsko močjo 140 'konjev' (103 kilovate), opremljen z baterijskim sklopom kapacitete 1,2 kilovatne ure. Pri Renaultu namreč računajo na to, da bo večina uporabnikov Clia avtomobil večinoma uporabljajo za mestno vožnjo, zaradi česar naj bi kar 80 odstotkov časa avtomobil deloval izključno na elektriko. Majhnemu baterijskemu sklopu navkljub bo namreč ponujal do pet kilometrov avtonomije, hkrati pa bo vsakič speljal izključno z električnim pogonom.
Speljevanje izključno na elektriko pa je le ena izmed inovativnih rešitev, združenih v novi družini pogonskih sklopov. Kar 150 patentov so namreč pri Renaultu zaščitili v sklopu razvoja, velik del znanja pa so si nabrali tudi v formuli 1. Še en pomemben inovativen element, ki si ga delita tako hibrid, kot priključni hibrid je samodejni menjalnik. Ta namreč ponuja kar 12 stopenj, hkrati pa nima sklopke – tudi tukaj namreč na pomoč stopi že omenjeni generator.
Samodejni menjalnik sicer ne omogoča ročnega pretikanja, voznik pa lahko izbira med klasičnim voznim programom z zmerno rekuperacijo odvečne energije, ali pa programom, kjer je rekuperacija intenzivnejša, posledično pa se hitreje polni tudi baterijski sklop. Rekuperacija v tem primeru sicer poteka le pri hitrosti, višji od sedem kilometrov na uro.
Kot so nam zaupali pri Renaultu zaenkrat ne razmišljajo o tem, da bi Cliu namenili tudi priključno-hibrdni pogonski sklop, saj je ta namenjen posameznikom, ki dnevno prevozijo večje število kilometrov, teh pa je med lastniki Cliov bolj malo. Precej več pa jih je zato na drugi strani med vozniki oziroma kupci njegovega križanskega brata, modela Captur.
Renaultov najuspešnejši križanec bo (tako kot Megane) na drugi strani na voljo le kot priključni hibrid. V tem primeru bo bencinskemu motorju in električnemu generatorju družbo delal 60-kilovatni elektromotor (sistemska moč avtomobila pa bo 160 'konjev' ali 117 kilovatov), precej večji pa bo še baterijski sklop s kapaciteto 9,8 kilovatnih ur (in težo 115 kilogramov). To naj bi po standardu WLTP zadoščalo za 65 kilometrov mestne avtonomije ter 50 kilometrov mešanega cikla in kar je najpomembnejše – kapaciteta prtljažnika bo kljub baterijskemu sklopu v obeh modelih ostala nespremenjena.
Pametna tehnika določa servisne intervale
Čas polnjenja baterijskega sklopa pri priključnem hibridu bo znašal med tri in pet ur z močjo polnjenja 3,6 kilovate. Prav priključni hibrid pa je tisti, ki je bil deležen največjega števila novih tehnoloških rešitev. Tako bo recimo avtomobil skrbno spremljal režim vožnje oziroma uporabo motorja z notranjim izgorevanjem ter temu prilagajal servisni interval. Ta namreč znaša 30.000 kilometrov (ali dve leti), v primeru pogostejše uporabe bencinskega motorja pa bo servis potrebno obiskati že prej.
Drug element, namenjen brezhibnemu delovanju pogonskega sklopa je nadzor stanja in količine goriva v rezervoarju. Sistem bo namreč zahteval, da je v rezervoarju vsaj osem litrov goriva, saj lahko v primeru manjše količine v posodi nastanejo vnetljivi hlapi, ob nastanku iskre pa obstaja sicer minimalna možnost vžiga. Na drugi strani bo sistem v primeru, da bo (zaradi uporabe izključno električnega pogona) zaznal staro gorivo, voznika napotil na najbližjo črpalko.
Enaka hibridna pogonska sklopa kot v Capturju pa bosta, kot že rečeno na voljo tudi v prenovljenem Meganu. Oba avtomobila bosta imela zato v priključno-hibridni izvedbi loputo za natakanje goriva iz (tradicionalno) desne strani prestavljeno na levi bok, medtem ko se na desni nahaja odprtina za polnjenje z elektriko. Sicer pa se vsi trije hibridi navzven od klasičnih izvedenk razlikujejo tudi po skriti izpušni cevi ter oznaki vrste pogona na zadku vozila in pa B stebričku.
Hkrati s priključnim hibridom pa je Megane sedaj dobil tudi nekaj karoserijskih sprememb. Novi so tako sprednji žarometi in zadnje luč, pri čemer prav vsi po novem svetijo v LED tehniki. Poleg tega sta navzven opazna še nova odbijača. Bolj dinamični vozniki bodo z zanimanjem vrgli oko na novo izvedbo R.S. Line, navdahnjeno z Meganom R.S., ki poleg dinamične zunanjosti prinaša tudi športne sedeže iz alkantare ter izdatnim bočnim oprijemom.
V kabini je največja novost nova armaturna plošča, kjer je najbolj opazen nov vmesnik klimatske naprave. Tega je namreč moč upravljati izključno z bližnjičnimi stikali, za to rešitev pa so se odločili zaradi večje zanesljivosti tovrstne rešitve pa tudi zaradi želja strank.
S tem, ko je Renault v Slovenijo pripeljal tri novosti pa so že znane tudi njihove cene. Za Clia E-tech bo tako potrebno odšteti med 19.890 (oprema Intens) in 22.690 evri (oprema Initiale Paris), Captur bo stal med 29.690 in 33.190 evri (z enakimi paketi opreme kot Clio), medtem ko bo za Megana Grandtour E-tech potrebno odšteti med 30.790 (izvedba Intens) in 33.390 evri (R.S. Line). Zastopnik za Slovenijo ob tem na začetku prodaje za vse modele ponuja 1.200 evrov popusta.
Hkrati s predstavitvijo štirikolesnih novosti pa so pri Renaultu danes medijem prvič uradno predstavili nov izobraževalni center, namenjen zaposlenim na področju Balkana, kjer bo na dobrih 3.000 kvadratnih metrih letno novo znanje nabiralo med 60 in 70 posameznikov. Ti bodo nabirali znanje tudi na področju elektrificiranih pogonskih sklopov, multimedijskih naprav in pa popravila karoserij. Gre za projekt, ki so ga razvijali pet let, v samem centru pa bo stalno zaposlenih 21 delavcev oziroma inštruktorjev.
