Evropska unija si je vzela dodaten čas za proučitev trenutno veljavne uredbe o prepovedi avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, ki je predvidena za leto 2035.
Program elektrifikacije vozil, ki si ga želijo odločevalci v Evropski uniji, EU, poteka počasneje od pričakovanj in še vedno je veliko negotovosti, kakšne bodo odločitve o tem, kaj se bo dejansko zgodilo leta 2035. Čez deset let naj bi namreč v EU prenehali prodajati dizelske in bencinske avtomobile, vendar je zaradi številnih pripomb vse bolj verjeten zasuk v strategije.
Vendar pa je Evropska komisija preložila predstavitev novih dodatnih dokumentov in s tem odločitev o prihodnosti avtomobilskega sektorja. Poleg programa elektrifikacije dejansko obstaja več drugih elementov, ki prispevajo k temu, da je regulativni okvir zelo zapleten.
Kot je potrdil Apostolos Tzitzikostas, evropski komisar za promet, datum 10. december ne bo ključen za odločitve. Do prihodnjega tedna naj bi namreč Komisija predstavila nov sveženj ukrepov o prihodnosti avtomobilskega sektorja in sprejela odločitev o ustavitvi prodaje bencinskih in dizelskih motorjev.
Gre torej za še en odlog glede dokončne odločitve o prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem. Po besedah Tzitzikostasa bo trajalo nekaj tednov, da bodo proučili vso dokumentacijo in na tej točki je zelo verjetno, da bo vse prestavljeno na leto 2026.
Komisar je pojasnil, da je cilj opredeliti sistem pravil, ki bo odprt za vse tehnologije in torej potencialno tudi za biogoriva in sistem za omejevanje emisij. Izjeme ni mogoče izključiti za priključne hibride, ki bi se lahko še naprej prodajali po ustavitvi leta 2035, kar bi torej lahko vključevalo avtomobile z motorji z notranjim izgorevanjem, vključno z elektrificiranimi brez priključnega sistema.
Razmere bo treba spremljati z veliko pozornostjo, neizogibno pa so na stranskem tiru tudi proizvajalci. Naslednji industrijski načrti Stellantisa, Volkswagna in ostalih velikanov evropske avtomobilske industrije bodo odvisni od pravil, ki jih bo vzpostavila EU, tudi v zvezi s potekom elektrifikacije trga.
Že nekaj časa je očitno, da vse države članice na program elektrifikacije ne gledajo enako. Italija in Nemčija sta na primer od EU že večkrat zahtevali večjo fleksibilnost in s tem odprtost do alternativnih tehnologij. Francija in Španija izkazali za bolj odločne pri ustavljanju avtomobilov z notranjim izgorevanjem, podpirajo pa ju tudi druge severnoevropske države.
Po mnenju organizacije evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA pa je treba upoštevati, da cilji, ki si jih je zastavila EU, niso realni, tudi če bo elektrifikacija poganjala mobilnost prihodnosti.
