Na DARSU smo povprašali, kako bo potekala odstranitev cestninskih postaj po uvedbi elektronskega cestninjenja za težka vozila.
Kot smo nedavno poročali se v Sloveniji (končno) pričenjajo temeljite spremembe na področju cestninjenja tovornih vozil. Le-ta namreč uporabnino za avtoceste še vedno plačujejo 'po starem sistemu' torej z vsakokratnim plačilom na zapornici ali preko DARS kartic. To je tudi glavni razlog, zakaj še vedno ni prišlo do porušenja cestninskih postaj, ki so predvsem v poletnem času in ob koncu tedna pogosto glavni razlog za zastoje na avtocestah. S 1. aprilom prihodnje leto bo s tovrstnim plačevanjem cestnine nepreklicno konec. Kaj pa se bo zgodilo s cestninskimi postajami?
Kot so nam pojasnili na DARS-u imamo v Sloveniji 15 tako imenovanih čelnih cestninskih postaj (ČCP), to so tiste postaje, ki stojijo neposredno na avtocesti, poleg tega pa še 19 postaj na priključkih. Na sedmih izmed teh postaj je bila med letoma 2012 in 2013 že izvedena delna rušitev objektov, s čimer so omogočili dvig hitrosti na 60 kilometrov na uro, popolna rušitev pa je bila neizvedljiva ravno zaradi plačevanja s strani tovornih vozil.
S postopkom rušitve cestninskih postaj bo DARS pričel takoj po dokončni vzpostavitvi sistema DarsGo, pri čemer naj bi v letu 2018 odstranili in preuredili najbolj problematične cestninske postaje, to so ČCP Log, Torovo, Hrušica, Nanos, Dane, Drnovo, Vransko in Tepanje. Odstranjenih bo tudi nekaj priključnih CP na priključkih Vrhnika, Logatec, Unec, Postojna, Krško, razdrto in Slovenske Konjice. Ob tem opozarjajo, da bo CP Hrušica do neke mere še vedno delovala kot cestninska postaja, saj se bo na njej še vedno odvijalo plačevanje uporabe karavanškega tunela.
Omejitev hitrosti bo dvignjena na 130 kilometrov na uro
Kdaj točno se bo pričelo odstranjevanje cestninskih objektov pa zaenkrat še ni znano, saj je DARS šele v zaključni fazi izdelave projekta, sledi pa še javni razpis za izvedbo del, zato tudi ni znan strošek rušenja. Rušitev vseh objektov bo nato izvedena v roku dveh do treh let, pri čemer naj bi bila dela prilagojena maksimalni pretočnosti prometa, vseeno pa ne izključujejo možnosti, da bi med potekom del prihajalo do motenj v prometu.
Po končani rušitvi nadstrešnic bo potrebna še rekonstrukcija vozne površine, s čimer bodo omogočili, da bo po zaključku del na območjih nekdanjih CP promet lahko potekal z nespremenjeno hitrostjo 130 kilometrov na uro. Bo pa plato cestninskih postaj prilagojen za nadaljnje opravljanje določenih oblik nadzora prometa. Na teh območjih bodo namreč še vedno izvajali cestninski in policijski nadzor, zaradi česar bo potrebna vzpostavitev manipulativnih površin, na katerih bodo lahko izvajali izločanje vozil iz prometa.
Jure Šujica
Foto: DARS
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem