Premiera: Opel Astra - Corsina (precej) večja sestra je tu!

Podobnost med obema avtomobila je več kot očitna, pri čemer pa se Astri dobri dve leti razlike močno pozna na vseh področjih - še najmanj pa prav pri obliki.

Premiera: Opel Astra - Corsina (precej) večja sestra je tu! (foto: Opel) Opel
13. 7. 2021

Znotraj Oplove modelne palete je v kopici bolj ali manj novih modelov, ki so v zadnjih desetih letih prišli v ponudbo Astra še vedno najbolj ali pa vsaj eden najbolj pomembnih modelov znamke. Nenazadnje je v ponudbi že polnih trideset let, če v družinsko drevo dodamo še predhodnika Kadett, pa zapuščina traja še nekaj dodatnih desetletij. In pri Oplu oziroma njegovemu novemu lastniku Stellantisu, kjer so v tem segmentu najbolj domači, jo očitno mislijo obdržati vsaj še nekaj časa.

Nova Astra je tako naslednja v vrsti modelov, ki so nastali po odhodu Opla izpod okrilja General Motorsa, na kar nakazuje tudi povsem spremenjen oblikovalski jezik. Ta je bil uspešno predstavljen že v zadnji generaciji Corse in Astra podobnosti z njo, kar je še posebej opazno v prepoznavnem C-stebričku in pri dvobarvnih različicah vozil. So pa njeno podobo, kot je znano že nekaj časa, nadgradili s prepoznavnim 'obrazom' Vizor, ki so ga doslej že uporabili pri novi Mokki. Njegov prepoznaven del so tudi matrični LED žarometi Intelli-Lux s 168 diodami.

Čeprav je Astra zadnje generacije povsem nov avtomobil, pa je dimenzijsko skoraj enaka predhodnici. Daljša je namreč le za štiri milimetre, vendar pa je po zaslugi krajših previsov in nove platforme EMP-2, ki si jo deli z neposrednim konkurentom, Peugeotom 308 medosna razdalja v kabini daljša za precej bolj opaznih 13 milimetrov, zaradi česar gre pričakovati, da bo v kabini vsaj malenkost več prostora za noge potnikov. Avtomobil bo sicer v petvratni izdaji (karavanski Sports Tourer prihaja kasneje) v dolžino meril 4.374 milimetrov, v širino1.860 milimetrov, prostornina prtljažnika pa bo merila 442 litrov.

Nekoliko pa na Corso spominja tudi kokpit vozila, le da je Astra velikosti primerno bolj dodelana, pa tudi osredotočena k vozniku – dobesedno! Zaslon infozabavnega sistema, digitalna instrumentna plošča (oba z diagonalo do 10 palcev; skupaj tvorita tako imenovani Pure Panel) in pa prezračevalne na levi strani so namreč obrnjene k njemu, zaradi česar bo pregled nad vsemi pomembnimi informacijami še nekoliko bolj enostaven. Analogna stikala so se povsem poslovila, izjema je le vmesnik klimatske naprave. Povezljivost s pametnimi telefoni bo potekala brezžično.

Z vidika digitalizacije bo nova Astra tako precej bolj dovršena, to pa se bo poznalo tudi na področju varnosti oziroma asistenčnih sistemov. Med drugim bo namreč opremljena s kompletom kamer, ki bodo omogočale 360-stopinjski pregled okolice vozila in pa petimi radarskimi senzorji, po zaslugi katerih bo avtomobil sposoben delno avtonomne vožnje, med drugim tudi polavtomatske menjave voznih pasov ter svetovanja glede primerne hitrosti v zavojih.

Na področju pogonskih sklopov pri Oplu niso pripravili nobenih novosti, nova Astra pa bo tako opremljena že s preverjenimi pogonskimi sklopi in sicer različnimi izvedbami 1,2-litrskih bencinskih ter 1,5-litrskih dizelskih motorjev z močjo od 81 kilovatov (110 konjev) do 96 kilovatov (130 konjev), prvič pa bo na voljo tudi z dvema priključnima hibridoma s sistemsko močjo 180 'konjev' (131 kilovatov) oziroma 225 'konjev' (165 kilovatov). Menjalnika bosta dva, šestopenjski ročni in pa osemstopenjski samodejni, ki bo na voljo za doplačilo in le pri močnješih motorjih.

Prvi avtomobil pod novim vodstvom

Opel bo s proizvodnjo novih vozil Rüsselsheimu, kjer je bila Astra tudi razvita, pričel jeseni letos, prvi kupci pa bodo svoja vozila v Sloveniji prejeli v začetku prihodnjega leta. Tedaj pa bo pri Oplu na položaju prvega človeka že vladal nov obraz. Z mesta generalnega direktorja znamke se je namreč danes uradno poslovil Michael Lohscheller, na položaju pa ga bo s prvim septembrom zamenjal Uwe Hochgeschurtz, dosedanji predsednik uprave Renaulta v Avstriji, Švici in Nemčiji, ki bo odgovoren neposredno izvršnemu direktorju Stellantisa, Carlosu Tavaresu.

»Zahvalil bi se Michaelu, ker je skupaj z ekipo postavil močne trajnostne temelje za blagovno znamko Opel. Ta impresivni preobrat utira pot prihodnjemu svetovnemu poslovnemu razvoju znamke. Prepričan sem, da bo Uwe po zaslugi svojih več kot 30-letnih izkušenj v avtomobilskem svetu uspešno vodil novo poglavje znamke Opel. Michaelu želim vse dobro za naslednji korak v karieri,«je ob dejal izvršni direktor Stellantisa, Carlos Tavares.

Lohscheller se iz položaja nekoliko nepričakovano poslavlja po približno štirih letih in po tem, ko ga je na položaj namestil prav Tavares, tedanji generalni direktor koncerna PSA. V tem času mu je z ekipo uspelo doseči, da se je Opel po letih slabih rezultatov znova vrnil na zeleno vejo, svojo kariero pa bo nadaljeval zunaj koncerna Stellantis. Hochgeschurtz na drugi strani velja za starega mačka v avtomobilski industriji. Kariero je namreč že leta 1990 začel pri Fordu, leta 2001 je pot nadaljeval pri Volkswagnu, tri leta kasneje pa se je nato preselil k Renaultu.

Preberite še: