Pionirska je težka

Na veselje številnih in žalost nekaterih elektrika nezadržno trka tudi na garažna vrata. Generalno bi lahko zavzeli stališče, da lastniki avtomobilov o električnem pogonu in vsem, kar ta prinaša s seboj, vemo premalo. Kljub temu bo počasi minilo deset let, odkar so se na cestah začeli nekoliko bolj množično pojavljati električni avtomobili. Jasno je, da tudi z elektriko vse ne bo tako rožnato, kot si nekateri predstavljajo.

Renault je bil med prvimi velikimi proizvajalci, ki je ugotovil, da kupci ne bodo kupovali električnih avtomobilskih spak. Problem ni bil v električnem pogonu, ampak v obliki. V trenutku, ko so nekateri veliki proizvajalci to ugotovili in na trg pripeljale električne avtomobile, ki oblikovno in po uporabnosti niso futuristično izstopali od povprečja, je zanimanje kupcev precej naraslo.

Renault je kupcem ponudil svojevrstno poslovno platformo, v kateri velja, da kupec kupi električni avtomobil, baterije pa najame. O tem, koliko bo plačeval za najemnino, odloča dogovor o tem, koliko kilometrov bo avtomobil prevozil v letu dni. Na ta način je Renault lahko ponudil avtomobil, ki je bil s ceno okrog 25 tisočakov pred nepovratno finančno spodbudo od države precej zanimiv. Marsikomu se je zdela zamisel zanimiva, zato ne preseneča, da je Renault Zoe eden izmed najbolj množičnih električnih avtomobilov. Danes je po vsej Evropi na voljo okrog 2000 rabljenih Zoejev. Uvoz in homologacija rabljenega vozila je relativno preprost proces, zato se marsikdaj splača ozreti čez 'planke'.

Po tehnični platformi je Renault Zoe še najbolj podoben hišnemu Cliu četrte generacije. Glavna razlika je poleg zunanjega videza, opreme in notranjosti še elektrificiran pogon. Na voljo je več različic električnega motorja z razponom moči od 55 do 81 kilovatov ter več različic baterijskih kompletov, ki bi vsaj po podatkih proizvajalca morale zagotavljati od 130 do 300 kilometrov realne avtonomije.

Zoe ni majhen avtomobil, saj v dolžino meri štiri metre. Poleg tega Renault velja za svojevrstnega mojstra pri pretvarjanju kabinskega volumna v uporabno prostornost, zato ne preseneča, da so se kupci zanj odločali z velikimi pričakovanji. Statistike o zadovoljstvu kupcev glede kažejo zelo različne podatke, zato se nanje ni dobro pretirano zanašati. Morda je v tem pionirskem električnem primeru pravi kazalnik cena rabljenih primerkov. Kljub pričakovanjem, da bi zaradi naraščajoče priljubljenosti električnih avtomobilov ta vozila morala dobro ohranjati vrednost, so cene skorajda alarmantno nizke. V primerjavi z bencinskim Cliom, ki po šestih letih v povprečju ohrani polovico svoje nove vrednosti, je električni Zoe v povprečju vreden le še dobro tretjino vrednosti. Je z njim morda kaj narobe?

Je in ni. Del razlogov lahko gotovo pripišemo poslovnemu modelu najema baterij, za katerega se je izkazalo, da je ekonomsko učinkovit šele takrat, ko z avtomobilom prevozite več kot 10.000 kilometrov letno. Renault se drži obljube, da bo baterije, če bodo težave z njimi, menjal na lastne stroške, vseeno so po besedah lastnikov odstopanja med obljubljenim in realnim dometom prevelike. Na domači hišni vtičnici bi se morale baterije napolniti v približno 20 urah, kar v praksi pomeni, da bo skoraj zastonjkarska vožnja možna samo vsak drugi dan. A to bi moralo veljati predvsem za modele prvih letnikov.

Če se teorija o preprostem in zanesljivem električnem pogonu zdi zanimiva, pa se je pri Zoeju izkazalo, da tudi pri električnih avtomobilih ne bo šlo brez okvar in obiskov serviserjev. Če pustimo ob strani malenkosti, kot so pogost pojav čričkov v notranjosti (ti so na račun tihega delovanja še bolj moteči) in razne nevšečnosti, povezane s povezljivostjo s pametnimi telefoni, bi moral morebitni kupec preveriti stanje enote za polnjenje baterij, priključnih kablov in priključkov. Pri slednjih radi popokajo nekateri plastični deli, nova originalna enota za polnjenje pa je draga kot žafran. Pogosto se ta napaka rešuje z rezervnimi deli drugih znamk, ki so menda dobavljivi posamezno in so zato cenejši. Omenjena težava sicer ni edina, ki vpliva na polnjenje baterij, saj so lastniki, ki živijo na področjih, kjer so napetostna nihanja v električnem omrežju bolj izrazita, pogosto poročali o težavah zaradi samodejne prekinitve polnjenja.

Trpežnosti in odpornosti karoserije in notranjosti ni veliko očitati, se pa pri rabljenem Zoeju pogosto lušči barva z emblemov na pokrovu prtljažnika in elektromotorja. Začetni modeli so se srečevali tudi s problematičnim delovanjem sistema R-link, napake pa se praviloma odpravijo z reprogramiranjem. Večina lastnikov je tarnala tudi nad bleščanjem digitalnih merilnikov v vetrobranskem steklu, a je Renault za to poskrbel z modifikacijo na svoje stroške v okviru kulančne servisne akcije. V okviru vpoklicev so bile odpravljene tudi pogoste napake na pedalu za plin, napake na zavornem sistemu in težave z vklopom/izklopom parkirne zavore. Če bo v vaši garaži kdaj parkiran Zoe, nikar ne dopustite, da bi se baterije popolnoma izpraznile, saj so zabeleženi tudi primeri, ko je avtomobil ostal v fazi 'totalne paralize', ki jo lahko odpravi samo pooblaščen servis.

V primeru, da se navdušujete nad električnimi avtomobili, bi utegnili biti z nekaj potrpežljivosti in prilagajanja z Zoejem povsem zadovoljni. Če še vedno niste povsem odločeni, da je prišel čas za elektriko, potem roke stran. V največjo dilemo pa Zoe spravlja tiste, ki jim je prvo merilo matematika.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja