Čeprav gre za izdelek blagovne znamke Tesla, pa se v njem skriva slovensko znanje podjetja NGen.
Podjetje Tesla je v Sloveniji tako ali drugače prisotno že desetletje. Nenazadnje je bila Slovenija ena prvih evropskih držav, kjer so bile postavljene hitre polnilnice. Ime Tesla pa bo sedaj lahko prisotno tudi v številnih slovenskih gospodinjstvih. Za slednje gre v prvi vrsti zasluga podjetjema NGen in pa Merkur, ki sta v začetku tega tedna sklenili partnerstvo o sodelovanju, glavni del katerega bo hramba električne energije.
Kot poudarjajo v obeh gorenjskih podjetjih je potencial Slovenije na tem področju izredno velik potencial. Medtem ko nekoliko zaostajamo na področju pridobivanja elektrike s pomočjo vetrnih elektrarn, pa imamo na drugi strani že danes veliko sončnih elektrarn v privatni lasti, na drugi strani pa za razliko od večine evropskih držav zaostajamo na področju hrambe tovrstne energije.
Obe podjetji sta tako sklenili partnerstvo v sklopu katerega bodo v Merkurjevih trgovskih centrih po Sloveniji prodajali hranilnike električne energije znamke Tesla Powerwall, za izdelavo katerih pa bo skrbelo prav omenjeno domače podjetje iz Žirovnice. Hkrati so v podjetju Ngen poskrbeli tudi za izdelavo integracijske platforme, s pomočjo katere bodo uporabniki hranilnikov lahko tudi aktivno sodelovali na energetskem izravnalnem trgu.
Omenjeni hranilnik bo omogočal hrambo 13,5 kilovatov električne energije, ki jo bo mogoče uporabljati v času višje tarife, ob izpadih električnega toka, seveda pa tudi za polnjenje električnih avtomobilov. V tem primeru hranilnik lahko poveča moč, ki jo nudi hišno omrežje na eni fazi za dodatnih pet kilovatov.
Cena takšnega hranilnika sicer znaša od 9.000 evrov dalje, v ceno pa je vključena tudi montaža hranilnika in vsa pripadajoča infrastruktura. Uporabnik pri tem lahko v posameznem gospodinjstvu v en sistem lahko poveže do deset hranilnikov, cena za vsakega nadlajnjega pa je 650 evrov nižja od prvotne cene, saj ti hranilniki ne potrebujejo nadzorne elektronike. V zvezi s tem pri Merkurju poudarjajo, da bi lahko že v prihodnjem letu na Eko sklad naslovili pobudo, s katero bi pospešili uvedbo subvencij na tem področju.
Da gre za naložbo v prihodnost pa želijo pri Merkurju poudariti tudi s tem, da bodo Ngen-ovo rešitev pričeli uporabljati tudi sami. Na vseh 24 trgovskih centrih s skupno površino streh dobrih 180.000 kvadratnih metrov namreč nameravajo namestiti električne panele, odvečno energijo, ki jo bodo pridobili na ta način pa bodo shranili prav v nove hranilnike.
