Intervju: Oliver Solberg - "Prihodnost v prvenstvu WRC bo še zelo pestra!"

14. 10. 2020 | Matjaž Korošak
Deli

Eden od najbolj obetavnih mladih talentov v reliju je prav gotovo mladi Norvežan Oliver Solberg, najmlajši iz klana, ki je dal številna znana imena.

Priimek Solberg je v dirkaškem svetu zagotovo blagovna znamka, ki jo je v svet ponesel Petter, svetovni prvak v reliju leta 2003 z legendarnim modro-zlatim Subarujem (ne gre spregledati še dveh naslovov svetovnega prvaka v relikrosu). Potem je tu še njegov starejši brat Henning, ki je stalnica v WRC vsaj kakšno desetletje (pa petkratni norveški prvak).

Hkrati ne gre pozabiti mame Pernille iz švedske družine Walfridsson, ki je dala tudi nekaj dobrih voznikov (njen oče Per Inge Walfridsson alias PI je bil tudi Volvov tovarniški voznik) – navsezadnje je bila Pernilla ena najboljših voznic na svetu v poznih devetdesetih letih. Več kot odlični pogoji torej za razvoj nove generacije najhitrejše reli dinastije …

Oče Petter, ki je svoj dirkaški kombinezon dokončno obesil na klin lani na reliju po Veliki Britaniji, ko je, očitno prvič in zadnjič nastopil skupaj s sinom, je sicer vedno zatrjeval, da mladega Oliverja noče siliti v svet avtomobilskega športa, toda dokler mu bo to v veselje, dokler vidi nasmeh na njegovih ustih, mu bo pomagal naprej.

Pri petih je sedel v avto, pri osmih je že tekmoval v crosskartih (in zmagal na prvi dirki), pri 17 letih dobil latvijsko prvenstvo in pri 18 letih postal najmlajši voznik, ki je dobil dirko za evropsko prvenstvo. Svetla prihodnost mu je pod okriljem očeta in zdaj tudi pod okriljem Škode (kjer je podpisal pogodbo za nekaj nastopov s tovarniško podporo) očitno zagotovljena.

Uspešno že v ZDA

Toda Oliver je dovolj zrel, da se zaveda pomanjkanja izkušenj. »Vem, da imam še premalo izkušenj, da bi hitro ciljal na WRC in tovarniško pogodbo, saj sem nastopil le na štirih dirkah WRC doslej, vsekakor pa še ne v kratkem, saj bi rad najprej odpeljal celo prvenstvo z avtomobilom R5 in nabral kar največ izkušenj. Vsekakor pa je moj cilj nekoč priti v prvo ligo WRC in tekmovati z velikimi fanti.«

Da mu izkušenj s hitrimi avtomobili manjka, ne bi mogel reči, saj je uspešno vozil tudi v nordijskem superkros prvenstvu v najmočnejšem razredu, leto dni je tudi preživel v ZDA v t. i. Open class prvenstvu in osvojil tretje mesto skupno (s tremi zmagami).

»Oh, to je bila lepa izkušnja, čeprav v ZDA reli ni velik šport, ne razvija se tako hitro kot v Evropi, imajo pa imajo pa ene najlepših hitrostnih preizkušenj na svetu in res bi bilo super, če bi dobili dirko za svetovno prvenstvo,« pravi Oliver, ki je vozil Imprezo v zmagovalnih barvah svojega očeta. »Avto je bil fantastičen, sicer velik, toda s kakšnih 350 konji in kar dobro aerodinamiko – rekel bi, da je nekje na ravni dirkalnikov WRC iz leta 2010. In seveda – nič se ne more primerjati z zvokom Subarujevega motorja!«

Oliver je s sovoznikom Aaronom Johnstonom že drugič dobil hitri reli Liepaja, toda kaj bo naprej, ne ve natančno zaradi razmer, vsekakor pa upa na tri ali štiri relije v tovarniški ekipi Škode s Fabio R5, preostanek sezone pa bo odpeljal s svojim VW Polom R5.

»Kako bi ju lahko primerjal? Huh, to sta res različna avtomobila, čeprav sorodna. Škoda je majhen, hiter in okreten avto, Polo večji, ampak razvit in prirejen natanko za moje potrebe. Fabia je verjetno res boljši avtomobil, narejen v tovarni, kjer imajo ogromno znanja in izkušenj, predvsem pa je zame delo s tovarniško ekipo nekaj posebnega,« razlaga Oliver, ki v isti sapi diplomatsko poudari, da sta oba seveda zelo hitra avtomobila.

Loebova šola vožnje na asfaltu

Najmlajši Solberg, ki sicer še vedno pridno hodi v šolo (in pri 18 letih govori angleško bistveno bolje, kot je to znal oče, ko je bil svetovni prvak), sicer v prostem času pomaga doma, v delavnici. Ob tem pravi, da je oče še vedno njegov vzornik, mentor, učitelj, toda obenem suvereno zatrdi, da bi bila danes, če bi se z očetom pomerila pod enakimi pogoji, že podobno hitra, saj to povedo tudi časi testiranj.

Toda med tem, ko se je razvijal, je imel še bolj slavnega učitelja. Asfaltno podlago mu je pomagal razumeti nihče drug kot Sebastien Loeb, devetkratni svetovni prvak in nesporni kralj asfaltne podlage.

»To je bilo zame, kot bi se mi uresničile sanje. Vsekakor je ­Loeb eden od najboljših na asfaltu vseh časov, z neverjetno tehniko. To je bila izjemna izkušnja – preživeti dva dni, testirati ter se učiti s tako izjemnim voznikom,« navdušeno razlaga Oliver, ki je prepričan, da so mu prav ure, preživete z Loebom, omogočile tako dober rezultat na njegovi prvi evropski dirki na asfaltni podlagi (reli Roma, tretje mesto, op. p.).

In medtem ko se Oliver Solberg osredotoča na nesrečno sezono 2020, ki je spremenila marsikaj, tudi zbrano razmišlja o srednjeročni prihodnosti športa, ki mu je tako on kot vsa družina zelo predana, saj pravzaprav tudi živi od tega. Kako torej vidi reli čez deset let, ko bo dopolnil 28 let in bo star toliko kot oče, ko je osvojil prvenstvo WRC?

»Zagotovo bo prihodnost tega športa še zelo zanimiva in pestra, predvsem za nas, mlajše voznike. Morda bo čez deset let prihodnost res električna, najverjetneje pa bo srednjeročno vsaj hibridizirana. Upam pa, da se bosta reli in WRC počasi vrnila na pota stare slave z več proizvajalci in več mladimi vozniki. Ta trenutek morda res ni videti tako, toda čez kakšnih deset let bo WRC predvsem drugačen, in to mislim predvsem v pozitivnem smislu!«