Na pragu hladnih jesenskih dni je odšel cenjeni avtomobilski novinar Martin Česenj, za katerega lahko rečem, da je s svojo predanostjo, znanjem in strastjo neizbrisno zaznamoval podalpski avtomobilsko novinarski prostor in vse kar je bilo povezano z njim.
Martin, ki je dobršen del svoje kariere preživel kot novinar in kasneje kot odgovorni urednik Avto magazina (pred tem Avto revije), ki je bil nekaj časa edini in najbolj cenjeni specializirani medij v nekdanji Jugoslaviji, je bil več kot le avtomobilski časnikar – bil je strasten raziskovalec avtomobilov, tehnologij in kulture vožnje, nenazadnje tudi odličen voznik, ki je zagovarjal stališče, da hitrost sama po sebi ne ubija, nevarna pa je, ker se je ne naučimo obvladovati.
S svojim jasnim slogom pisanja, kritičnim očesom in hkrati navdušenjem, je bralcem znal približati svet avtomobilizma na način, ki je presegal tehnične podatke in številke. Njegovi prispevki so bili vedno tehtni, hkrati pa dostopni in zanimivi tako za poznavalce kot za tiste, ki so se z avtomobilskim svetom srečevali prvič. Spomnim se svojih najstniških let, ko sem vsakokrat komaj čakal novo številko Avto magazina in ne bral, ampak dobesedno goltal Česnjeve zapise.
Kolegi ga bomo pomnili kot človeka odprtega duha, vsestransko razgledanega sogovornika in kritično usmerjenega človeka, ki je bil neposreden, oster, in brez dlake na jeziku. Mlajši kolegi, ki smo kdaj delali skupaj z njim, smo zaradi njegove pedantnosti in predanosti do njega čutili nekakšno strahospoštovanje, a kot mentor in urednik je znal tudi svetovati, vzpodbujati in pohvaliti.
Njegovo delo bo ostalo zapisano v številnih člankih, testih komentarjih in reportažah, in tudi v spominu vseh, ki smo ga imeli priložnost poznati in sodelovati z njim.
