Povprečni izpusti CO2 v Evropi upadajo, a ne po zaslugi Slovenije

26. 10. 2020 | Jure Šujica
Deli

Po prodaji elektrificiranih vozil se uvrščamo na sam rev držav članic Evropske Unije.

Avtomobilski trgi so v letošnjem letu po zaslugi izbruha korona virusa doživeli nešteto pretresov, pri čemer pa so bili pod velikim pritiskom še pred tem. Do konca letošnjega leta morajo namreč poskrbeti za izdatno zmanjšanje izpustov CO2, kar pa se je do nedavnega zdelo povsem nemogoče. Povprečni izpusti so namreč v zadnjih letih celo naraščali, zaradi česar so se že pojavljali predolgi o tem, da bi se rok – tudi v obziru na trenutno situacijo – zamaknili za kako leto ali dve.

Očitno pa postaja, da je bil strah odveč. Zadnji podatki, ki so jih v 21 državah članicah EU zbrali pri podjetju Jato Dynamics namreč kažejo, da so izpusti CO2 pri novih avtomobilih v dosedanjem delu leta občutno upadli. Če so tako novi avtomobili, prodani v Evropi leta 2019 v zrak v povprečju izpustili 122 gramov CO2 (leta 2018 120,6), pa je ta številka med januarjem in septembrom padla na vsega 102,2 grama – merjeno po standardu NEDC. To je sicer še vedno preko dovoljene meje, a le še nekaj gramov.

Proizvajalci morajo namreč do konca letošnjega leta doseči povprečno mejo svojih izpustov, ki znaša 95 gramov, v nasprotnem primeru pa bodo morali plačati kazen oziroma kupovati tako imenovane CO2 kredite. A nekateri proizvajalci so ciljem že zelo blizu. Najbolj so se tako izkazali pri Volvu oziroma matičnem podjetju Geely, kamor spadajo še Lotus, LEVC in pa Polestar. Načrt podjetja je bil zmanjšati povprečne emisije na 110,3 grame na prevožen kilometer, že konec avgusta pa je ta številka znašala le še 103,1 grama.

Zanimivi pa so rezultati tudi pri preostalih avtomobilskih znamkah. Le 0,4 grame več od vozil koncerna Geely so namreč v ozračje izpustila vozila znamke BMW, do dosege cilja ob koncu leta pa jim manjka le še nadaljnje zmanjšanje v višini 0,6 gramov. Enega izmed največjih zmanjšanj so sicer uspeli doseči pri Hyundaiju. Če so njihovi povprečni izpusti še konec leta 2019 znašali 124 gramov na prevožen kilometer, pa sedaj znašajo le še 110,8 gramov. Zasluge za to gredo v veliki meri prodaji električnih vozil, saj tovrstni avtomobili predstavljajo kar osem odstotkov celotne prodaje novih vozil.

Delež elektrificiranih vozil v dvomestnih številkah

Prav rast prodaje elektrificiranih vozil pa je tudi v največji meri pripomogel k takšnim rezultatov. Medtem, ko se je trg avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem od januarja do septembra skrčil za 29 odstotkov, je prodaja elektrificiranih vozil narasla za kar 67 odstotkov na skupno 1,54 milijona vozil. Njihov tržni delež se je tako v danem obdobju dvignil na kar 18,1 odstotka. Za primerjavo: v lanskem letu je v enakem obdobju znašal le 7,8 odstotka.

Znotraj Evropske Unije sicer po prodaji elektrificiranih vozil vodi Švedska, kjer so avtomobili s klasičnimi motorji med januarjem in septembrom predstavljali le 60 odstotkov celotne prodaje novih vozil, kar vsak peti prodani avtomobil pa je bil priključni hibrid. Na drugo mesto se je uvrstila Finska, tretja pa je bila Nizozemska, ki ima z 12 odstotki tudi najvišji delež novih prodanih izključno električnih avtomobilov.

Na drugi strani pa se je povsem na repu lestvice po prodaji elektrificiranih vozil znašla Slovenija. Kar 93 odstotkov vseh prodanih avtomobilov v danem obdobju je bilo namreč opremljenih s klasičnimi motorji, med alternativnimi možnostmi pa prevladujejo električni avtomobili in klasični hibridi. Le malenkost bolje so se nato odrezale Hrvaška, Češka in Slovaška, kjer delež novih bencinsko oziroma dizelsko gnanih avtomobilov še vedno presega 90 odstotkov.

Slaba prodaja elektrificiranih vozil pomeni, da je Slovenija zabeležila tudi nekoliko višje povprečne izpuste CO2, ki so med januarjem in septembrom znašali 115,9 grama na prevožen kilometer. To je 2,2 grama več kot na Hrvaškem, hkrati pa 0,2 grama manj kot v Avstriji. Slabše rezultate so sicer zabeležili tudi v bolj razvitih državah, kot so Velika Britanija in Nemčija, pa tudi na Češkem, Slovaškem in na Poljskem, ki se je s 123,3 grami odrezala najslabše. Najboljši rezultat so na drugi strani z 98,6 grami pričakovano zabeležili na Nizozemskem.

Čeprav so novi podatki o izpustih CO2 vzpodbudni, pa niso povsem realni. Kot rečeno so namreč še vedno merjeni po standardu NEDC, ki pa se z letom 2021 ukinja. Precej bolj jasno sliko o dejanskih količinah izpustov bomo tako dobili šele ob koncu prihodnjega leta, ko bo veljaven le še precej strožji standard WLTP.

Novo na Metroplay:  Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec