Povprečni izpusti najbolje prodajanih znamk se dvigujejo

9. 4. 2018 | Jure Šujica
Deli

Prestižne znamke medtem še vedno uspešno, čeprav počasi znižujejo izpuste svojih vozil.

V času, ko razvoj in delo avtomobilske industrije na eni strani krojita razvoj električnih avtomobilov, na drugi pa so čedalje strožji zakoni, ki naj bi se še nekoliko bolj zaostrili po letu 2020, bi bilo pričakovano, da se bodo avtomobilski proizvajalci trudili razviti čim bolj čiste pogonske agregate. A kot kaže, vseeno ni popolnoma tako. Kot kaže nedavna raziskava britanske družbe JATO Dynamics, se namreč izpusti ogljikovega dioksida najbolje prodajanih avtomobilskih znamk in njihovih vozil v Evropi pravzaprav dvigujejo.

Raziskava, ki je potekala v 23 evropskih državah, je zajela osebna in lahka dostavna vozila desetih najbolje prodajanih znamk na stari celini, med katere spadajo Volkswagen, Renault, Ford, Opel/Vauxhall, Peugeot, Fiat, Škoda, Toyota, Citroën in Nissan. Izpusti njihovih vozil v letu 2017 so v povprečju znašali 113,8 grama na prevožen kilometer, kar je natanko gram več kot leto dni pred tem in hkrati 4,3 grama manj, kot je povprečje celotnega trga.

Slabši rezultati pri večini znamk

Morda še nekoliko bolj kot splošna rast izpustov je skrb vzbujajoče to, da sta le dve izmed desetih najbolje prodajanih avtomobilskih znamk na trgu zabeležili upad povprečne količine izpustov omenjenih plinov, to sta Fiat in Toyota, ki pa sta bili že pred tem med čistejšimi znamkami. Občuten porast je na drugi strani zabeležila Škoda, saj so se povprečni izpusti njenih avtomobilov s 111,8 grama povečali na kar 115,9 grama na prevožen kilometer. Negativen trend pri Škodi lahko pripišemo občutni rasti prodaje njenih športnih terencev, predvsem Kodiaqa, ki je hkrati tudi največji onesnaževalec v paleti vozil češke znamke. Ravno omenjena znamka naj bi sicer v prihodnosti svoje moči izrazito usmerila v razvoj električnega pogona.

Zakaj sta torej Fiat in Toyota med čistejšimi znamkami? Toyota je med vodilnimi znamkami na trgu na področju hibridne tehnologije, hkrati pa so se že pred časom odpovedali dizlom in se jim v zadnjem času delež prodaje le teh ni bistveno spremenil. Fiat pa je na drugi strani ena izmed redkih znamk, ki v svoji floti nima športnih terencev, kar še dodatno dokazuje negativen vplih le-teh na okolje. Škoda, ki smo jo pred tem izpostavili tako na področju športnih terencev še zdaleč ni edini kozel.

Precej drugačna pa je slika med desetimi najbolje prodajanimi tako imenovanimi premijskimi znamkami – sem sta zajeti tudi znamki Smart in Mini, ki občutno pripomoreta k nižji povprečni količini izpustov vozil vseh desetih znamk. Ta sicer znaša 126,2 grama na prevožen kilometer, kar je 0,1 grama manj kot leto prej. Ob tem je treba poudariti, da sta dve izmed treh najbolje prodajanih znamk, Audi in BMW – ki skupaj z znamko Mercedes-Benz predstavljata 72 odstotkov vseh prodanih vozil višjega razreda – zabeležili 0,4- oziroma 1,3-odstotno znižanje izpustov. Največji padec izpustov (8,3 odstotka) je sicer zabeležil Porsche, največjo rast pa je z dodatnimi šestimi grami (skupno 121,5 grama na prevožen kilometer) zabeležila Alfa Romeo.

Leto 2020 se nezadržno bliža

Omenjene številke za avtomobilska podjetja vsekakor niso spodbudne. Do leta 2021 mora namreč povprečna količina izpustov ogljikovega dioksida, ki jih avtomobili posameznih znamk proizvajajo, pasti pod 95 gramov na prevožen kilometer. Izmed 20 znamk, zajetih v raziskavo, omenjeno normo z letošnjim letom dosega le Smart, blizu pa je s 101,2 grama na prevožen kilometer še Toyota.

Če znamke do danega roka ne bodo dosegle postavljenih norm, lahko pričakujejo visoke kazni. EU je sicer kot prehodno 'pomoč' uvedla tako imenovane super kredite. To pomeni, da bo vsak avtomobil, katerega izpusti ogljikovega dioksida bodo manjši od 50 gramov na prevožen kilometer, v prodajni statistiki upoštevala dvojno, kar bo pomenilo nižji skupen rezultat. A ta ukrep bo veljal le do leta 2023, potem pa 'bližnjic' za proizvajalce ne bo več.

Ali so trenutno postavljene norme sploh smiselne?

Ob navidez slabih rezultatih znamk pa se postavlja vprašanje o smiselnosti postavljenih norm. So izpusti ogljikovega dioksida res tako kritični za okolje? Jasno je, pretirani izpusti niso zdravi za okolico, a do povečanja povprečnih vrednosti je prišlo tudi zaradi kritik na račun dizelskih motorjev, katerih prodaja je padla, posledično pa se je povečala prodaja avtomobilov z bencinskimi motorji. Ti imajo morda res višji delež izpustov ogljikovega dioksida, kar je posledica višje porabe kot pri dizlih, vendar pa so zato bistveno nižje količine izločenih trdih delcev in dušikovih oksidov. Trenutne norme tako na nek način favorizirajo uporabo dizelskih motorjev, katerih se po drugi strani otepamo z vsemi štirimi.

Če bi EU želela zmanjšati škodljive vplive avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem bo tako potrebno ocenjevati vse škodljive vplive, ki jih imao tako bencinski kot dizelski motorji. Trenutna politika pa tako pomeni kritiziranje in hkratno favoriziranje dizelskih motorjev, kar pa dolgoročno ne bo prineslo nikakršnega napredka ali rešitve.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"