Čeprav še nimajo zajetnega kosa tržne pogače, električni avtomobili tudi na slovenskem trgu pridobivajo vse več kupcev. Večina jih je verjetno okoljsko zavedna, drugi se za električni pogon odločajo zaradi drugih prednosti, na primer enostavnejšega vzdrževanja, ki naj bi bilo tudi cenejše kot pri avtomobilih s termičnimi motorji.
Pri avtomobilih z električnim pogonom sta struktura in delovanje preprostejša kot pri primerljivem motorju z notranjim zgorevanjem. Zato naj bi bilo vzdrževanje električnih vozil bistveno cenejše in hitrejše. Večina avtomobilskih proizvajalcev je ob predstavitvah prvih električnih modelov glasno oznanjala, da bodo stroški servisiranja dosegali manj kot polovico v primerjavi s stroški za avtomobile s termičnimi motorji, toda resničnost je vendarle nekoliko drugačna. Kljub majhnemu številu ključnih elementov avtomobilov z baterijskim pogonom, kot so elektromotorji, baterija, brezstopenjski samodejni menjalnik in nadzorna elektronika. In z izjemo redkih primerov težjih okvar pogonskega sklopa ali odpovedi baterije je popravilo električnega vozila razmeroma enostavno.
Zdaj že upokojeni BMW i3 se glede števila okvar ni izkazal v slogu, ki bi se spodobil za prestižno avtomobilsko znamko.
DRAGA POPRAVILA TERMIČNIH MOTORJEV
To pa ne velja za avtomobile s termičnimi motorji in hibride, pri katerih je treba v predpisanih intervalih menjati tudi motorno olje, hladilno tekočino, filtre olja in goriva, pri večjem posegu pa po določenem številu prevoženih kilometrov zamenjati tudi sklopko, zobati jermen, vodno črpalko, izpušni sistem in še nekaj drugih ključnih sestavnih delov.
Motor z notranjim zgorevanjem, ki ima lahko tudi okoli 200 gibljivih delov, je treba redno vzdrževati in popravljati, da ostane v dobrem delovnem stanju. Sčasoma obstaja večja verjetnost, da se bo ena od komponent, kot so ročična gred, sistem za vbrizgavanje goriva in bati denimo, obrabila ali se pokvarila in bo zato potrebno popravilo. Nekatere okvare motorja so lahko zelo drage za popravilo, saj morajo mehaniki razstaviti motor, da raziščejo težavo, poiščejo napako in nato zamenjajo poškodovane dele. To je dolgotrajen in drag proces, ki povečuje stroške popravila.
Menjava zobatega jermena je eden najbolj zahtevnih in tudi najdražjih servisnih posegov pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem.
NAJDRAŽJA JE ZAMENJAVA BATERIJE
Za primerjavo: električni motor ima le od 20 do 25 delov, kar bistveno zmanjša verjetnost zapletov in s tem povezan čas diagnostike ter popravila za odpravo težave. Vendar je redno servisiranje potrebno in smiselno, zlasti ker razmeroma visok delež predstavlja vzdrževanje elektronike in električne napeljave. Servisni pregled električnega avtomobila običajno vključuje preverjanje delovanja zavor, elektrike in elektronike, podvozja, krmiljenja, zračnega filtra, pnevmatik in naprav za čiščenje vetrobranskega stekla.
Audijev tehnološki pionir zdaj še bolj izstopa, vendar na nepričakovan način!
Daleč največji strošek vzdrževanja oziroma popravila električnega avtomobila predstavlja zamenjava baterije, ki skrbi za preskrbo elektromotorja z energijo. Večina proizvajalcev za baterijski paket sicer ponuja garancijo, ki naj bi zadostovala za celotno življenjsko dobo električnega avtomobila. Običajno je to do osem let ali do 200.000 prevoženih kilometrov. Pri večini znamk so oslabelo baterijo oziroma okvarjen baterijski modul, če je to mogoče, pripravljeni zamenjati, ko zmogljivost baterije pade pod 75 odstotkov. Nerodno je, če se to zgodi po izteku garancije, saj je zamenjava baterije tehnično zahteven, predvsem pa zelo drag poseg in pogosto celo presega vrednost avtomobila, ki brez tega ključnega elementa nima tako rekoč nikakršne vrednosti več.
RAZLIKE ŽE PRI PRVEM SERVISNEM PREGLEDU
Večina avtomobilov ne glede na to, ali jih poganja bencinski, dizelski ali električni motor, ima prvi redni servisni pregled predviden po enem letu oziroma po 15.000 kilometrih, pri čemer naj bi se lastniki za obisk servisa odločili glede na pogoj, ki je izpolnjen prej. Morda ni odveč omeniti, da se servisno mesto za električne avtomobile nekoliko razlikuje od tistega, ki je namenjeno avtomobilom z motorji z notranjim zgorevanjem. To pomeni posebne oznake in jasno razmejitev, dodatna zaščitna sredstva pa mora uporabljati tudi serviser, ki opravlja delo.
AUDIJEV TEHNOLOŠKI PIONIR ZDAJ ŠE BOLJ IZSTOPA, VENDAR NA NEPRIČAKOVAN NAČIN!
Pod drobnogled smo vzeli primerljive avtomobile s termičnimi in električnimi motorji ter primerjali cene prvih servisnih pregledov. V najmanjšem razredu sta se »pomerila« bencinski Fiat 500 1.0 Hybrid in njegov električni brat Fiat 500e, ki morata v servisno delavnico pri 15.000 prevoženih kilometrih ali ob dopolnjenem enem letu. Oba sta deležna kontrolnega pregleda z diagnostično opremo in podmazovanja mehanskih sklopov, bencinskemu zamenjajo tudi motorno olje in oljni filter. To lastnika stane 170,39 evra, medtem ko je strošek za model 500e precej nižji, in sicer 107,81 evra.
V spodnjem srednjem razredu je zanimiva primerjava Volkswagnovih modelov Golf z 1,0-litrskim trivaljnim prisilno polnjenim bencinskim motorjem in električnim sorodnikom ID.3 z motorjem, ki razvije 150 kilovatov (204 KM) in osnovno baterijo zmogljivosti 58 kilovatnih ur. Golfa 1.0 TSI je treba k mehanikom odpeljati pri 30.000 prevoženih kilometrih oziroma ko je avtomobil star dve leti, enak časovni okvir pa velja tudi za ID.3, vendar brez omejitve kilometrov. Razlika v ceni servisnih storitev ni prav velika, 417,13 evra stane servis za Golfa in 363,15 evra za ID.3.
Zelo podobna razmerja so tudi med priljubljenim športnim terencem Škodo Kodiaq in po velikosti podobno električno Škodo Enyaq. Kodiaqov osnovni bencinski motor je 1,5-litrski prisilno polnjeni štirivaljnik s tehnologijo izklopa valjev, ki razvije 110 kilovatov (150 KM), prvi servisni pregled je predviden po dveh letih oziroma pri 30.000 prevoženih kilometrih, stane pa 495,30 evra. Enyaq z elektromotorjem s 150 kilovati (204 KM) in baterijo, ki lahko shrani 60 kilovatnih ur električne energije, nima kilometrske omejitve za prvi servisni pregled, ki je predviden po dveh letih, strošek pa znaša 434,11 evra.
MARKANTEN SLOG, PROSTORNA ZASNOVA IN UDOBNA VOŽNJA – TO JE EDEN BOLJŠIH DRUŽINSKIH AVTOMOBILOV!
Precej velika cenovna razlika pri stroških prvega servisnega pregleda je pri Mercedesovih velikoprostorskih modelih V 220d s štirivaljnim turbodizelskim motorjem in EQV z električnim pogonom. Pri dizelskem je prvi servisni pregled predviden ob dopolnjenem drugem letu starosti oziroma pri kar zajetnih 40.000 kilometrih, medtem ko mora električna izvedba na pregled že po prvem letu oziroma pri enakih kilometrih. Poleg običajnih servisnih opravil, ki jih je pri vozilu s termičnim motorjem precej več, je v obeh primerih predvidena tudi zamenjava zavorne tekočine. Lastniki električnega EQV so lahko precej bolj zadovoljni z zneskom na računu, saj jih prvi servisni pregled stane 180 evrov, medtem ko je za V 220d ta znesek 435 evrov.
Servisno mesto za električne avtomobile mora biti razmejeno in označeno, serviser pa mora uporabljati dodatna zaščitna sredstva.
POGOSTA OKVARA: »ZASPANOST« ZAVORNIH OBLOG
Stanje električnih avtomobilov na prvem tehničnem pregledu je različno, kot je razvidno iz posebne ocene v aktualnem poročilu TÜV za štiri priljubljene modele BMW i3, Nissan Leaf, Renault Zoe in Tesla Model 3. Pregledniki so še zlasti pogosto odkrili napake na zavorah.
Zaradi baterije je veliko električnih vozil težjih od primerljivih modelov z motorji z notranjim zgorevanjem, kar še zlasti obremenjuje dele podvozja, pogosteje kot v povprečju pa se pojavljajo tudi okvare zavor pri vseh pregledanih električnih avtomobilih. Eden od razlogov zanje je regeneracija oziroma rekuperacija zavorne energije, ki sicer razbremeni zavore, vendar lahko to, glede na način vožnje, povzroči »zaspanost« zavornih ploščic oziroma zmanjšanje koeficienta trenja.
V poročilo TÜV so vključeni rezultati 9,6 milijona splošnih pregledov in v razredu od dve do tri leta starih avtomobilov jih 5,3 odstotka ne glede na vrsto pogona zaradi bistvenih okvar ne opravi preizkusa, in jih je treba po popravilu ponovno pregledati. S 5,3-odstotno stopnjo napak je Renault Zoe natanko v povprečju 130 testiranih avtomobilov v tej starostni skupini. Osrednja točka napak modela Zoe je vzmetenje prednje preme, predvsem vodila, končniki in ojnice. Pogosteje kot v povprečju se vozniki pritožujejo tudi nad delovanjem zavor.
Spoznajte Mercedesovo prestižno limuzino, oblikovano pod vodstvom slovenskega mojstra Roberta Lešnika
Nissan Leaf se je izkazal bolje od povprečja s stopnjo napak 4,3 odstotka, kar ga uvršča v zgornjo tretjino lestvice, izstopajo pa napake pri zasenčenem snopu žarometov in zavornih kolutih. V nasprotju z njim je BMW i3 končal v spodnji tretjini, s stopnjo napak 5,9 odstotka. Tako kot pri Leafu tudi pri i3 zasenčenim žarometom in zavornim kolutom strokovnjaki na testu pripišejo nadpovprečno veliko pomanjkljivosti.
Na dnu četverice je Tesla Model 3, saj kar 8,9 odstotka testiranih vozil ne opravi prvega splošnega pregleda. Poleg okvar pri osvetlitvi s kratkimi lučmi in meglenkami se pogosteje od povprečja vseh pregledanih vozil pojavljajo tudi okvare zavornih kolutov in vzmetenja.
ZAVAROVALNICE OPOZARJAJO NA DRAGA POPRAVILA
Raziskovalci nesreč pri skupini Axa, eni največjih mednarodnih zavarovalniških družb na svetu, s preizkusnimi trčenji že vrsto let raziskujejo nevarnosti na cesti in posledice prometnih nesreč. V dveh raziskavah so preverili prednosti, slabosti in tveganja, ki jih prinaša vse večje število električnih avtomobilov, ter škodo, ki nastane v prometnih nesrečah. Največja nevarnost nesreč pri električnih avtomobilih se pojavi pri pospeševanju. Električni avtomobili imajo pogosto že takoj zelo visok navor, kar privede do neželenega, sunkovitega povečanja hitrosti, ki bi lahko preobremenilo voznike. Ta učinek je verjetno tudi vzrok za povečano pogostost poškodb pri visokozmogljivih električnih avtomobilih. Statistika nesreč zavarovalnice Axa Switzerland namreč kaže, da pri električnih avtomobilih nastane 50 odstotkov več škode kot v tistih s klasičnimi motorji z notranjim zgorevanjem.
To težavo so prikazali tudi v prvem preizkusnem trčenju, v katerem so simulirali, kako naj bi voznik Tesle le na kratko pritisnil na stopalko za plin in zaradi močnega pospeševanja izgubil nadzor nad vozilom. S preveliko hitrostjo je zapeljal proti krožnemu križišču, ni mogel več zavirati in je zapeljal čez oviro na sredini. Avtomobil se je zaradi neravne podlage prevrnil in podvozje je bilo močno poškodovano. Raziskovalci nesreč Axa zato priporočajo tudi Evropskemu programu za ocenjevanje novih avtomobilov (Euro NCAP) uvedbo dodatnega scenarija preizkusa trčenja za preverjanje stabilnosti spodnjega dela. Če pride do poškodbe baterije, lahko izbruhne velik požar.
Precejšnje tveganje pri trčenjih električnih avtomobilov predstavlja izbruh večjega požara, opozarjajo zavarovalnice.
Električni avtomobili ne le drugače pospešujejo, tudi njihova zasnova in teža se bistveno razlikujeta od vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Avtomobili na splošno postajajo vse težji; v primerjavi z modeli iz leta 2000 (v povprečju 1340 kilogramov) so novejši avtomobili okoli 25 odstotkov težji, in prav elektromobilnost daje povečanju teže nesorazmeren zagon. Raziskovalci nesreč zavarovalnice Axa domnevajo, da bo povprečna teža novega vozila čez nekaj let zaradi večjih baterij znašala kar dve toni!
V drugi simulirani nesreči so se ukvarjali s težo oziroma razliko v teži med avtomobili. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro sta čelno trčila Volkswagen Golf VII z motorjem z notranjim zgorevanjem in enak model z električnim pogonom. Električni Golf je enakih dimenzij, a je bil zaradi baterije in dodatnih ojačitev 400 kilogramov težji. 1250 kilogramov težak Golf s termičnim motorjem je bil v tem trčenju izpostavljen bistveno večji obremenitvi in posledično je utrpel vidno večjo karoserijsko škodo kot električni dvojnik. To je v skladu z osnovnim zakonom fizike, po katerem je sila udarca zmnožek teže in hitrosti. Energija udarca e-avta je zato približno za tretjino večja, slabša »odpornost« pa je v škodo drugega, lažjega vozila, ki je udeleženo v trčenju.
Pri trčenju avtomobila s termičnim motorjem z avtomobilom z električnim motorjem velja pravilo močnejšega oziroma težjega. Zaradi velikih sil, ki se sprožijo ob trčenju, jo slabše odnese lažji avtomobil s klasičnim pogonom.
CENOVNA URAVNOTEŽENOST NA DOLGI ROK
Vozniki, ki kupijo električna vozila, lahko pričakujejo višjo nakupno ceno, ki jo je mogoče delno oklestiti z državno subvencijo. Hkrati si lahko na dolgi rok obetajo tudi prihranke zaradi energenta in nižjih obratovalnih stroškov, seveda z upoštevanjem sedanjih razmerij med cenami pogonskih goriv in polnjenja z elektriko oziroma vzdrževalnih stroškov, ki pa vseeno niso tako zelo dramatično nižji kot pri klasičnih avtomobilih.
Stroškovna slika pa se lahko bistveno spremeni tudi pri popravilih, kjer električni avtomobili običajno bolj osušijo lastnikovo denarnico, zlasti če gre za poškodbe pogonskega sklopa ali baterije. Ne nazadnje bi lahko v doglednem času prišlo do cenovne uravnoteženosti med avtomobili s termičnimi in električnimi motorji, s čimer bi električna vozila postala privlačnejša, predvsem pa dostopnejša možnost.
Preberite še: Kaj, če z avtom zapeljete v globoko vodo? Že na videz nedolžna luža je lahko usodna!
BONUS VIDEO: Žiga Jelar: "zakaj je meni sploh tega treba, mar bi šel v nek šport, kjer bi dirkal z avtomobili."