Predlogu EU o zmanjšanju izpustov CO2 do leta 2030 ne kaže najbolje

Podporniki sprememb krivdo za propad pogajanj o sprejetju novega zakona pripisujejo Avstriji, posredno pa tudi Nemčiji.

Predlogu EU o zmanjšanju izpustov CO2 do leta 2030 ne kaže najbolje (foto: Profimedia) Profimedia
12. 12. 2018

Zagovorniki čistega zraka in okolja v Evropskem parlamentu so včeraj doživeli nov hud udarec. Po tem, ko je bil v oktobru sprejet predlog zakona o zmanjšanju izpustov plinov CO2 do leta 2030 za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990, je bil danes v Evropskem parlamentu predlog zavrnjen. Ta je sicer po zasedanju Evropskega sveta predvideval le še 35-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2030. Prometni sektor je sicer edini v EU, kjer se izpusti ogljikovega dioksida še vedno zvišujejo.

Sprejetje omenjenega zakona bi bilo sicer ključnega pomena v procesu zmanjševanja omenjenih izpustov, s čimer bi hkrati preprečili globalno segrevanje, hkrati pa bi nov zakon pomenil večjo spodbudo za povečanje proizvodnje električnih avtomobilov in sestavnih komponent v Evropi. Zagovorniki propadlega predloga so namreč mnenja, da bi vzpostavitev novih tovarn v Evropi pomenila zagotovitev precejšnjega števila novih delovnih mest v avtomobilski industriji. Avtomobilski proizvajalci namreč zdaj baterije za električne avtomobile uvažajo iz Kitajske, kjer je tudi sicer industrija električnih avtomobilov precej bolj razvita.

Avtomobilski lobij premočan

Svet Evropske unije je med drugim predlagal, da se raven izpustov do leta 2025 tako za osebne avtomobile kot kombije zmanjša le za 15 odstotkov, nato pa še dodatnih 15 odstotkov do leta 2030. S tem in še nekaterimi preostalimi točkami se je sicer strinjala Nemčija kot ena izmed nasprotnic sprememb, ne pa tudi na primer Francija in Nizozemska, ki še vedno pričakujeta 40-odstotno znižanje.

Po prvem krogu (propadlih) pogajanj so se sicer že oglasili tudi prvi kritiki, najglasnejša med njimi je Evropska federacija za transport in okolje, ki je s prstom pokazala na Avstrijo. Severna soseda Slovenije je namreč trenutno predsedujoča država EU, kritiki pa ji očitajo, da je lastne interese, še bolj pa interese sosednje Nemčije, sicer ene izmed evropskih velesil na področju avtomobilske industrije, postavila pred interese širše družbe. Nadaljnja pogajanja bodo sicer potekala v prihodnjih dneh, če ne bodo uspešna, pa se bodo nova prizadevanja za zmanjšanje izpustov nadaljevala pod predsedstvom Romunije.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri