Deset let po koncu proizvodnje je Honda v svojo ponudbo vrnila še svoje tretje slavno in izjemno uspešno ime. Po Africi Twin in Hornetu se med kupce vrača tudi Transalp, ki pa bo v svoji najnovejši izdaji tekmecem predstavljal rivala, ki ga bo zares težko premagati.
Če se po vaših žilah pretaka vsaj nekaj motoristične krvi in ne sodite med tiste res najmlajše motoriste ali motoristke, potem ne bi smeli imeti težav pri povezovanju imena Transalp z razredom cestnih enduro motociklov. Honda je Transalpa izdelovala med letoma 1987 in 2012, v tem času pa so se v grobem zvrstile tri generacije tega modela, ki so jih poganjali motorji z delovno prostornino od 400 do 700 kubičnih centimetrov. Pri Hondi so bili glede svoje ponudbe motociklov vselej precej inovativni, vendar hkrati tudi realni. Še preden bi se kupci uspeli preveč ohladiti, so Hondo Transalp, ki ga je poganjal dvovaljni V-motor s skromnimi 44 kilovati moči (v primerjavi s konkurenco) in petimi prestavami, umaknili iz prodaje. Niso pa nanj nikoli zares pozabili.
Tako so tik pred koncem minulega leta najavili veliki povratek svoje legende in tako v enem izmed najbolj priljubljenih motociklističnih razredov, kjer prevladujejo Yamaha Tenere 700, Suzuki V-Strom 800, BMW F750/850 GS, Aprilia Tuareg in KTM 890 Adventure, poskrbeli za pravi mali kaos. Kajti Honda Transalp s seboj ne vozi le čudovite motoristične zgodbe in v svoji novi podobi tudi veliko povezav z izvirnikom iz devetdesetih let, ampak je to tudi motocikel z za ta razred izjemnimi specifikacijami.
Poznavalcem modela je hitro jasno, da gre tako oblikovno kot tudi grafično za reinkarnacijo prve generacije. Težko je namreč pozabiti belo-modro barvno kombinacijo, sprednjo masko, ki se spušča do hladilnika, aluminijast nosilec za kovčke in v zlato obarvana platišča z žičnatimi naperami. Seveda, vse skupaj je skrojeno povsem na novo in v duhu proporcev najsodobnejših enduro motociklov, a od originala se novi Transalp še najbolj razlikuje po položaju izpušnega lonca in prednji maski.
Honda Transalp je drugi po vrsti iz serije motociklov, izdelanih na povsem novi platformi, z jeklenim okvirjem in vrstnim (oziroma paralelnim) 755-kubičnim dvovaljnikom. Marsikdo bi pomislil, da je motor, ki je v primerjavi s tistim iz serije modelov NC750 bistveno zmogljivejši, zgolj pomanjšana različica večjega agregata iz modela Africa Twin. A v resnici z izjemo danes že skoraj obveznega 270-stopinjskega kota vžiga z večjim sorodnikom nima skoraj ničesar skupnega. Ne samo Honda, tudi drugi proizvajalci so s takšno zasnovo že dokazali, da lahko vzporedni dvovaljnik moč in navor razvija podobno kot opevani motorji V-2, hkrati pa je zmogljivejši in tudi učinkovitejši. Za ta razred zelo konkretnih 67 kilovatov (92 KM) pri 9.500 vrtljajih in 75 njutonmetrih navora pri 7.250 vrtljajih bo ta motor, tako kot pri bolj športnem Hornetu, ponujal tudi pri modelu Transalp.
Prav kompaktnemu motorju in preostanku pogonskega sklopa se gre zahvaliti, da je Transalp s svojimi 208 kilogrami (pripravljen za vožnjo) pravzaprav zelo vitek motocikel. Višina sedeža je od tal oddaljena 850 milimetrov, kar pomeni, da bi moral motocikel po dimenzijah ustrezati zelo širokemu krogu motoristov in motoristk. Glede na hode vzmetenja (200 milimetrov spredaj, 190 milimetrov zadaj) predvidevam, da bo Transalp na cesti udoben motocikel, ne bi pa se smel ustrašiti niti slabih makadamov in srednje zahtevnih brezpotij. Z nizko porabo (le 4,4 litra na sto kilometrov vožnje) in rezervoarjem s prostornino 16,9 litra pa lahko mirno računate na kakšnih 350 kilometrov bencinske avtonomije.
Če Honda Transalp v preteklosti ni slovel kot najmodernejši motocikel, bo odslej povsem drugače. Na »krovu« bo namreč zelo veliko tega, kar je v tem segmentu pravzaprav sploh na voljo. Vsak novi Transalp bo opremljen z nastavljivim sistemom za nadzor zdrsa zadnjega kolesa, naprednim ABS-om (ki ga je mogoče v načinu off-road tudi izključiti) ter štirimi motornimi mapami in voznimi programi. Različne možnosti bo voznik lahko izbiral na barvnem TFT-zaslonu na dotik, serijsko pa bo pod sedežem tudi USB-vtičnica za polnjenje različnih elektronskih naprav. Za doplačilo bodo na razpolago tudi različni paketi opreme, ki bodo s seboj prinašali številne dodatke. Za uporabo v mestu bo med njimi zadnji kovček, za potovanja stranski kovčki in meglenke, za vožnjo po brezpotjih aluminijasta zaščita motorja, doplačati pa bo mogoče tudi za »quickshifter«.
Kaj pa konkurenca?
Jasno je, da samo puste številke o motociklu ne povedo prav vsega, a novi Transalp je vsekakor motocikel, ki utemeljeno povzroča skrbi neposrednim tekmecem. Najavljena informativna cena bi morala znašati približno 12 tisočakov, pri čemer je Transalp v primerjavi s Suzukijem V-Strom in BMW F750/850 GS občutno lažji (230 oziroma 224 kilogramov), v primerjavi z Aprilio Tuareg in Yamaho Tenere pa občutno močnejši (59 oziroma 54 kilovatov). Tu sta še težji in manj zmogljiv Moto Guzzi V85 ter dražji in težji Triumph Tiger 900. Glede tehnike korak z novim Transalpom drži tudi BMW F900 XR (z manjšim potencialom za brezpotja), še najbolj pa se mu približa KTM 890 Adventure, ki pa je občutno dražji.