Postal bo prvi cestni Ferrari, ki bo pod motorjem skrival šestvaljni motor. A moči mu zaradi tega nikakor ne bo manjkalo!
Klasično poimenovanje Ferrarijev s tremi številkami nikoli ni bilo povsem standardizirano. Pri nekaterih modelih smo lahko iz trimestne oznake razbrali prostornino motorja in število valjev (na primer Ferrari 512 ali pa Ferrari 348), spet pri drugih prostornino motorja in število ventilov (F355) in tako naprej. A nekaj je bilo vseeno gotovo: višja kot je bila številka, zmogljivejši je bil model. In to velja še danes.
Ko je tako Ferrari predstavil model 246 Dino (v prizvodnji med leti 1964 in 1969), predstavljen v čast prezgodaj umrlemu sinu, je celo prepovedal uporabo Ferrarijeve značke na motornem pokrovu (ali kjerkoli na avtomobilu), saj je nenazanje za voznikom prostor nudil le 2,4-litrskemu šestvaljniku. In zelo podobno zasnovo so pri Ferrariju namenili tudi svojemu najnovejšemu modelu, prvemu po Dinu, pri katerem se oznaka imena začne s številko 2. A primerjava med obema je vseeno precej težka.
Najnovejši športnik z oznako 296 GTB namreč pod motornim pokrovom skriva (relativno) majhen pogonski sklop s prostornino 2.992 kubičnih centimetrov in zgolj šestimi valji (pri 'pravi' Ferrari z manj kot osmimi valji), nameščenimi pod kotom 120 stopinj, ki ob pomoči dveh turbo puhal proizvede kar 663 'konjev' (488 kilovatov) moči oziroma 221 'konjev' na liter prostornine! S tem je 296 GTB postal serijski avtomobil z največjo močjo na liter delovne prostornine motorja z notranjim izgorevanjem.
A bencinski motor ni edini, ki pomaga poganjati kolesa. Novi GTB namreč oblikovno precej spominja na večjega SF90, tako kot slednji pa je opremljen s hibridnim sklopom, pri čemer elektrika pa po zaslugi enega motorja doda še dodatnih 122 kilovatov moči. Sistemske moči priključnohibridnega pogosnekaga sklopa je tako 830 'konjev' ali 610 kilovatov. Elektrika hkrati omogoča do 25 kilometrov brezemisijske avtonomije.
Pri razvoju novinca so sicer veliko pozornost namenili aerodinamiki. Aktivno zadnje krilce je namreč povzeto po modelu LaFerrari in je pri hitrosti 250 kilometrov na uro s paketom Assetto Fiorano sposobno ustvariti 360 kilogramov potiska k tlom. Hkrati so obe turbo puhali postavili med obe vrsti valjev, na vrh motorja in tako zagotovili ustrezno hlajenje ter optimalen dostop svežega zraka v motor, poskrbljeno pa je bilo tudi za optimalen prehod zraka pod karoserijo – ob kar najmanjši dovoljeni oddaljenosti karoserije od tal.
SF90 pa ni edini Ferrrai, po katerem so se zgledovali oblikovalci. Ukrivljeno vetrobransko steklo je namreč oblikovano v slogu modelov J50 in P80/C, po njegovi zaslugi pa bosta imela voznik in sopotnik kar najboljši pregled na okolico. Kabina je medtem oblikovana minimalistično in v slogu klasiičnih Ferrarijev, hkrati pa še vedno povsem digitalizirana in fokusirana k vozniku – pa čeprav bo na svojem zaslonu ključne podatke lahko spremljal tudi sopotnik.
Novi Ferrari, ki bo do 100 kilometrov na uro pospešil v zgolj 2,9 sekundah, najvišja hitrost pa bo presegla 330 kilometrov nauro, bo na cesto predvidoma zapeljal v prihodnjem letu, navkljub zmogljivostim pa ne bo šlo za omejeno serijo. Zanj bo predvidoma potrebno odšteti 269.000 evrov oziroma 302.000 evrov, če boste označili opcijo Assetto Fiorano, ki med drugim zajema spremenjeno zunanjost pa tudi spremenjeno notranjost.