Slovensko podjetje ni poskrbelo le za izpušni sistem, pač pa tudi za pomemben varnostni element v kabini.
Lamborghini Huracan je za italijansko znamko pomemben iz dveh vidikov. Prvič, ker gre za enega najbolje prodajanih modelov vseh časov in drugič, ker Italijani z njim nastopajo tudi na avtomobilskih dirkah. Nenazadnje je po modelu Gallardo podedoval kar svojo dirkaško serijo. Znanje z dirkališč pa seveda pomaga tudi pri razvoju cestnih modelov, še posebej tistih najbolj zmogljivih, kakršen je Huracan STO.
Vsakomur, ki nekoliko pozna italijanski jezik in Lamborghinije, bo hitro jasno, da je oznaka STO okrajšava za Super Trofeo Omologata. Super Trofeo je namreč ime že omenjene dirkaške serije, beseda 'omologata' pa pomeni, da gre za avtomobil, namenjen cestni uporabi. A to nikakor ne pomeni, da je zaradi tega opazno bolj krotek, kot dirkalni avtomobili. Gre namreč za zmes dirkalnikov Super Trofeo EVO in GT3 EVO.
Pri snovanju STO-ja je bilo glavno vodilo inženirjev zmogljivost. Tej je bilo podrejeno vse, začenjši z zunanjo podobo vozila. Tako recimo niti en del karoserije ni enak kot pri klasičnem Huracanu, najbolj skrajna rešitev, ki so jo pripravili inženirji, pa se nanaša na celoten sprednji del. Ta je namreč izdelan iz enega del in združuje oba blatnika ter 'nekdanji' pokrov prtljažnega prostora. Tega so namreč skoraj povsem odstranili, na njegovo mesto pa namestili dodatne reže za zajem zraka in s tem izboljšali hlajenje motorja. Poleg bo tako dovolj prostora le za dirkaški čeladi.
Zgornja rešitev je neposredno povzeta iz dirkaškega sveta, enako pa velja tudi za vse preostale aerodinamične rešitve na vozilu, od plavuti morskega psa in reže za zajem zraka nad motornim pokrovom do prilagodljivega zadnjega krilca. Vsi aerodinamični dodatki pripomorejo h kar 53 odstotkom več potiska k tlom v primerjavi s Huracanom Performante. Hkrati je v primerjavi s slednjim STO tudi 43 kilogramov lažji, kar so dosegli z uporabo ogljikovih vlaken, pri čemer pa so ob uporabi manjše količine le teh uspeli zadržati enako trdnost vozila, lažja pa so tudi platišča ter vetrobransko steklo.
Da bo paket popoln, pa so inženirji poskrbeli tudi za ustrezen motor pod pokrovom STO-ja. Tam se namreč skriva desetvaljnik, ki se pravzaprav le malo razlikuje od tistega v obeh dirkalnikih. Premore namreč 640 'konjev' ali 470 kilovatov moči, ki se na cesto prenaša le preko zadnjega para koles, slednja pa bodo hkrati pomagala tudi pri krmiljenju.
Vozni programi bodo trije, STO, Trofeo in pa Pioggia. Največ pozornosti si zasluži drugi, saj je namenjen uporabi na dirkališču in na suhem asfaltu. STO je namenjen uporabi na odprtih in zavitih cestah, Pioggia, kar v prevodu pomeni dež pa najbolj omeji zmogljivosti vozila, saj tudi sam določa delovanje sistema ESP – v prvih dveh programih ga je mogoče povsem izklopiti.
Povsem po vzoru dirkalnikov je oblikovana tudi notranjost avtomobila. O udobju namreč ni ne duha ne sluha, dominanten material so ogljikova vlakna, namesto klasčnih ročic za odpiranje vrat so tu le vzvodi... Posebnost avtomobila je zaščitni lok za sedeži, ki je izdelan iz visokokakovostnega titana, izdelan pa je bil v sodelovanju s podjetjem Akrapovič. Omenjeni lok sicer služi tudi za prtitrditev štiritočkovnih varnostnih pasov.
Lamborghini bo nov cestni dirkalnik strankam ponudil spomladi prihodnje leto, že pa so znane cene za najpomembnejša tržišča po svetu. V Evropi bo zanj potrebno odšteti vsaj 249.412 evrov, pri čemer pa je k ceni potrebno prišteti še dajatve v posameznih državah.