Čeprav je japonska avtomobilska znamka zamenjala generalnega direktorja, očitno nimajo posluha za kritike, ki menijo, da se premalo posveča elektrifikaciji.
Pred leti se je v avtomobilski industriji zdelo, da bo znamka Toyota postala vodilno ime na področju razvoja električnih avtomobilov. Razvili so prvi hibridni avtomobil, prvi so iz ponudbe (razen izjem) umaknili dizelske motorje, vseeno pa se pričakovanja javnosti niso izpolnila. Številni so zato pričakovali, da se bo to zgodilo sedaj, ko se pri Toyoti menja generalni direktor, a še preden bo do tega prišlo, se zdi, da se miselnost vodstva ne bo spremenila.
Preberite še: To je največja avtomobilska znamka minulega leta
Da je spodbujanje izključno električne mobilnosti napačna poteza (takšnega mnenja je bil tudi Akio Toyoda in bil zaradi tega pogosto kritiziran, Toyota pa označena kot znamka, ki je zaspala na področju razvoja električnih avtomobilov), namreč meni tudi vodja razvoja znamke Gill Pratt. Na nedavnem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je tudi na praktičnem primeru predstavil, zakaj ta praksa ni idealna in zakaj so hibridi veliko boljša možnost.
Za primer je vzel floto 100 vozil, opremljenih s termičnimi motorji, ki v zrak med delovanjem spustijo 250 gramov CO2 na prevožen kilometer. Nato pade odločitev za vgradnjo električne baterije v avtomobil, a ker je na voljo materiala za zgolj 100 kilovatnih ur veliko baterijo, bo te deležen le eden, sedaj popolnoma električen avtomobil, povprečni izpust te flote pa bo padel na 247,5 grama na prevožen kilometer.
Lahko pa to baterijo 'razbijemo' na 90 baterij s kapaciteto 1,1 kilovatne ure in ustvarimo 90 hibridov, preostalih 10 avtomobilov pa je še vedno opremljenih s klasičnim termičnim motorjem. V tem primeru bodo povprečni flotni izpusti po Prattovih besedah le še 205 gramov na prevožen kilometer, precej manj, kot če je v floti le en električni avtomobil.
Takšen primer je seveda zgolj hipotetičen, vendar pa, kot poudarja Pratt, prikazuje, skozi kaj gre trenutno avtomobilska industrija. Surovin za električne avtomobile je namreč preprosto premalo za število električnih avtomobilov, ki bi jih politiki in zagovorniki radi videli na cestah čim prej. Hkrati je odpiranje novih rudnikov dolgotrajen proces, ki ima škodljiv vpliv na naravo. Po njegovih besedah bi bile potrebe številnih tovarn po litiju v primeru popolne elektrifikacije zato zadovoljene najprej v letu 2040, če ne kasneje. To pa je precej pozneje, kot si želi marsikdo, tudi EU.