Je upad prodaje lahkih gospodarskih vozil na slovenskem trgu že znamenje za preplah? Negotovost tudi v Evropi.
Tudi v Evropski uniji se je prodaja novih lahkih gospodarskih vozil v prvi polovici leta zmanjšala za 13,2 %, kar dokazuje negotovost, s katero se soočajo podjetja sredi geopolitičnih pretresov zaradi carinskih tarif in šibke gospodarske uspešnosti nacionalnih gospodarstev.
V državah članicah z največjim povpraševanjem po lahkih gospodarskih vozilih se je prodaja v Nemčiji zmanjšala za -14,7 %, v Franciji za -12 %, v Italiji za -11,7 % in na Nizozemskem kar za -79 %. Le Španija je v prvi polovici leta zabeležila večje število registracij lahkih gospodarskih vozil za 11,2 %.
V Sloveniji je bilo v prvih letošnjih devetih mesecih prvič registriranih 5.048 novih lahkih gospodarskih vozil, oziroma 1.145 manj kot v enakem lanskem obdobju, tako, da razlika znaša kar 18,9 odstotka. Med znamkami je na vrhu Ford z 847 prodanimi vozili, na drugem je Fiat (811), na tretjem Renault (775), na četrtem Volkswagen (720) in na petem Citroen (454).
Z izjemo Fiata, ki je z devetimi prodanimi vozili več (+1,1 %) zabeležil skromno rast, so vse vodilne znamke krepko v rdečem, najbolj Renault (-590 vozil, -43,2 %), nato Ford (-389, 31,9 %), Volkswagen (-270, -27,3 %) in Citroen (-42, -8,5 %).
Prodaja lahkih gospodarskih vozil je zanesljiv kazalnik poslovnega zaupanja, njen znaten padec pa kaže na zadržanost podjetij do vlaganj, zlasti glede na inflacijo, ki je v zadnjih štirih letih precej vplivala tudi na cene novih lahkih gospodarskih vozil. In če se podjetja odločajo za podaljšanje uporabe obstoječega voznega parka namesto za obnovo se zdijo možnosti stabilizacije trga in za ponovno rast prodaje, razmeroma skromne.
