Septembra je prodaja novih avtomobilov v Evropski uniji občutno zrasla, še precej bolj pa je poskočilo povpraševanje po električnih modelih. Podoben trend je opazen tudi v Sloveniji, kjer se je število registracij električnih avtomobilov v devetih mesecih več kot podvojilo.
Evropski avtomobilski trg je september zaključil z dobrimi rezultati. Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) je bilo v državah EU prvič registriranih 971.048 novih osebnih avtomobilov, kar je 9,3 odstotka več kot v enakem mesecu lani. A bolj kot skupna rast prodaje izstopa sprememba v izbiri pogonskih sklopov.
Septembra je namreč število registracij povsem električnih avtomobilov poskočilo za kar 72,9 odstotka. Rast so zabeležili tudi priključni hibridi, in sicer za 11,7 odstotka, medtem ko so običajni hibridi pridobili 7,3 odstotka. Povsem drugačna je bila slika pri avtomobilih s klasičnimi motorji. Registracije bencinskih modelov so upadle za 23,4 odstotka, dizelskih pa za skoraj 30 odstotkov.
Hibridi ostajajo prva izbira evropskih kupcev
Podobno sliko kažejo podatki za prvih devet mesecev letošnjega leta. V EU je bilo od januarja do konca septembra registriranih približno 8,5 milijona novih avtomobilov oziroma 5,7 odstotka več kot leto prej.
Največjo rast so tudi v tem obdobju dosegli električni avtomobili, katerih registracije so se povečale za 48,5 odstotka. Priključni hibridi so pridobili 18,6 odstotka, običajni hibridi pa 10,7 odstotka. Na drugi strani so bencinski in dizelski avtomobili izgubili približno petino kupcev.
Kljub hitri rasti električnih modelov največji delež evropskega trga še vedno pripada običajnim hibridom. Ti so v prvih devetih mesecih predstavljali 36,3 odstotka vseh novih registracij. Električni avtomobili so dosegli 22,7-odstotni delež, priključni hibridi pa 10,1-odstotnega.
Bencinski in dizelski avtomobili skupaj predstavljajo le še 28,2 odstotka trga, kar je 8,7 odstotne točke manj kot leto prej. Še pred nekaj leti je bilo razmerje precej drugačno.
Pri združenju ACEA rast elektrificiranih pogonov med drugim pripisujejo državnim spodbudam in vse širši ponudbi modelov. Električni avtomobili tako postopoma postajajo dostopnejši tudi kupcem, ki so bili doslej omejeni predvsem na dražje modele.
Nemčija in Francija močno pospešili
Med največjimi evropskimi trgi posebej izstopata Francija in Nemčija. V Franciji se je število registracij električnih avtomobilov v prvih devetih mesecih povečalo za 79,1 odstotka, v Nemčiji pa za 58,1 odstotka. Občutno rast so zabeležili tudi na Danskem, kjer je znašala 40,3 odstotka.
Ti trgi imajo precejšnjo težo pri evropskem prehodu na električno mobilnost, saj že manjše spremembe v povpraševanju vplivajo na skupne prodajne rezultate.
Slovenija: električnih avtomobilov več kot dvakrat toliko kot lani
Še izrazitejšo rast električnih avtomobilov beleži Slovenija. Od začetka januarja do konca septembra je bilo pri nas prvič registriranih 52.717 novih osebnih avtomobilov, kar pomeni 18,7-odstotno medletno rast.
Med njimi je bilo 10.457 povsem električnih avtomobilov, kar je kar 136,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Električni avtomobili so tako predstavljali skoraj petino vseh novih registracij na slovenskem trgu.
Dobro so se odrezali tudi hibridi. Registriranih je bilo 9.281 običajnih hibridov, kar pomeni 57-odstotno rast, in 2.020 priključnih hibridov oziroma 31,5 odstotka več kot leto prej.
Bencinski avtomobili sicer ostajajo najštevilčnejši. V devetih mesecih jih je bilo registriranih 24.094, vendar je to 3,8 odstotka manj kot lani. Še bolj se zmanjšuje zanimanje za dizelske modele, katerih registracije so upadle za 14,6 odstotka, na 6.103 vozila.
Slovenski trg tako sledi evropskemu trendu, le da je rast električnih avtomobilov pri nas še precej izrazitejša. K temu so prispevale tudi subvencije in širša ponudba cenovno dostopnejših električnih modelov. Kljub temu bencinski avtomobili še vedno ohranjajo vodilni položaj, zato bi bilo o njihovem skorajšnjem izginotju s trga prezgodaj govoriti.
