Kia si je na evropskem trgu relativno hitro pridobila ugled solidnega avtomobila, Sportage, ki bi moral biti zaradi številnih 'babic' pravzaprav kilavo dete, pa je eden od najbolj zaželenih modelov te znamke.
Zapisa iz uvoda seveda ne gre jemati povsem dobesedno, a če bi sklepali zgolj po tezi starega pregovora, ki število babic povezuje s kilavostjo deteta, bi to moralo držati. Sportage je namreč na začetku 90. let nastal kot skupni poskusni projekt takrat še neuveljavljene znamke Kia in velikega koncerna Daimler-Benz. Slednji se je, še preden je prišlo do začetka proizvodnje in potem ko so Korejci izdelali prvih nekaj deset prototipov, iz neznanega razloga umaknil od projekta. Na pomoč je nato priskočila Mazda, ki je poskrbela za dobavo kompletne pogonske tehnike iz modela Mazda Bongo. Gre seveda za model, ki na evropskih tleh ni bil prisoten, šlo pa je za nekakšen minivan, ki je bil pravzaprav plod skupnega razvoja s Fordom.
Ko je končno postalo jasno, kdo sploh so pravi stvaritelji Sportagea, pa se je potem, ko je po cestah že vozila njegova druga generacija, v zgodbo vmešal še Hyundai. Ta je, tako kot prej Mazda, Kii za celoten nabor njenih vozil ponudil svojo aktualno tehnologijo in nekoliko manj aktualno mehaniko. Partnerstvo dveh korejskih tovarn se je izkazalo kot uspešno, zato to traja še danes.
Kot da vse to še ni dovolj, pa danes, ko govorimo o Kii Sportage, pravzaprav govorimo o avtomobilu, ki je razvit v Nemčiji in izdelan na Slovaškem. Evropski oblikovalski in konstruktorski pristopi segment, v katerega spada Sportage, vendarle vidijo nekoliko drugače kot na primer azijski, zato ne preseneča dejstvo, da je prav Sportage postal eden od najpomembnejših modelov za znamko, hkrati pa tudi najbolj zaželen model znamke pri kupcih.
Tretja generacija Sportagea se je, kot rečeno, dizajnersko in konstruktorsko popolnoma distancirala od svojega predhodnika, hkrati pa z vidika prodaje postala uspešnejša od tehničnega dvojčka Hyundai Tucsona. Morda gre to pripisati tudi številnim nagradam, oblikovalskim in avtomobilskim, gotovo pa lahko del tega uspeha pripišemo tudi povečanju v dolžino in širino.
Posledično je prostornost postala eden od glavnih adutov Sportagea, žal pa tega ne moremo trditi za motorno ponudbo, ki je ob zelo solidnih dizlih zajemala še dva ne preveč prepričljiva bencinarja. Kar zadeva splošni vtis, ki ga pušča tretja generacija Sportagea, pa lahko zapišemo, da materiali v notranjosti na splošno pustijo dober vtis, kakovost izdelave pa se spreminja od dela do dela. Kar zadeva udobje, bi moral Sportage zadovoljiti okuse večine voznikov in potnikov, je pa pri različicah z večjimi 18-palčnimi platišči udobja občutno manj kot pri ostalih.
Čeprav Kia upravičeno velja za zanesljiv avtomobil, je Sportage na dan prinesel nekaj slabosti. Nekatere med njimi so tipične za tako rekoč vse današnje avtomobile, nekatere pa tudi ne.
Torej, kombinacija dizelskega motorja in ročnega menjalnika skoraj obvezno prinaša težave z dvomasnim vztrajnikom, znano pa je tudi precej nezanemarljivo število primerov težje okvare menjalnika. Dizelski motorji, predvsem manjši, 1,7-litrski CRDI, se soočajo s sporadičnimi zmanjšanji motorne moči, a so napako večinoma rešili zgolj s programiranjem. Kot kaže, so pri Kii nekoliko podcenili maso vozila, saj obrabljenost nekaterih elementov podvozja srečuje praktično vse modele, podobno pa velja tudi za zavorne kolute in ploščice.
Notranjost kaj hitro pokaže znake obrabe, a lahko to pripišemo tudi ravnanju lastnikov, saj so najpogostejša težava prav praske na plastikah. Zelo pogosto bo notranjost Sportage videti zanemarjena, a gre v resnici zgolj za občutljivost tekstila na sedežih, ki potrebuje pogosto periodično temeljito čiščenje. Kar zadeva karoserijo, velja omeniti luščenje laka na platiščih, lastniki pa poročajo tudi o nadležnem žvižganju panoramske strehe. Nekaj standardnih težav, ki menda še vedno niso v celoti odpravljene, pa prinaša tudi elektronika. To velja predvsem za originalno navigacijo in tempomat.
Z iskanjem pravega Sportagea ne bi smelo biti težav, saj je teh avtomobilov pri nas dovolj, spodbudno pa je tudi dejstvo, da so zaradi dolge garancijske dobe ti avtomobili primerno vzdrževani in z vidika prevar zelo pošteni. Kupci avtomobilov Kia so namreč večinoma ljudje, ki jim radosti v življenju prinaša vse kaj drugega kot avto, vseeno pa skrb za avtomobil radi prepustijo strokovnjakom.
| Motor | Gorivo | Valji | Prostornina cm³ | Moč kW (KM) | Navor Nm |
| 1.6 16V | bencin | 4 | 1.591 | 100 (136) | 165 |
| 2.0 GDI | bencin | 4 | 1.998 | 122 (166) | 205 |
| 1.7 CRDI | dizel | 4 | 1.685 | 85 (115) | 255 |
| 2.0 CRDI | dizel | 4 | 1.995 | 100 (136) | 319 |
| 2.0 CRDI | dizel | 4 | 1.995 | 135 (184) | 382 |
Mnenje avtorja
Statistika Sportagea sicer ni popolna, a če lahko zaupamo generalnemu zadovoljstvu lastnikov avtomobilov znamke Kia, težko najdem argument proti. Vseeno pa se bo znamka resnično dokazala takrat, ko bo na cesti mogoče pogosto videti tudi 15 in več let stare Kie. Sam jih namreč opazim zelo redko.
Priporočamo
bencinski motor: 2,0 GDI
dizelski motor: 2,0 CRDI
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja