O malčku, ki mu v svetu majhnih avtomobilov ni para in bo (po novem) obstal v zadnji izvedbi celo do leta 2027. Zgodba o treh generacijah avtomobila, ki je zaznamoval avtomobilski razred, hkrati pa argumentirana zaušnica vsem, ki menijo, da Fiat ne spada med najboljše. Preden bo julija na voljo v novi, električno gnani verziji, je pravi čas, da vam ponudimo retrospektivo tega malčka. In oceno rabljenih modelov. Ah, pa tudi o imenu je treba še kaj reči!
Čeprav je Fiat Panda od svojega prvega pojava na trgu leta 1980 skrit v senci svojih za razred večjih, vendar prostorsko zelo podobnih sorodnikov, pa gre za enega najbolj uspešnih Fiatovih avtomobilov. Skoraj osem milijonov Pand je zapeljalo z italijanskih, poljskih in španskih proizvodnih trakov v preteklih štirih desetletjih, zgodba pa se seveda še vedno nadaljuje. Do leta 2027 se bo Panda, kot jo poznate, preimenovala v Pandino, kajti kultno ime bo julija prevzela električno gnana verzija.
Za kultno obliko zadolžena Giugiaro in Mantovani
Vse skupaj se je začelo, ko so pri Fiatu nekje okrog leta 1976 spoznali, da je konstrukcijsko zastareli Fiat 126 postal premajhen in prenevaren. Za konstruiranje njegovega naslednika so angažirali dve takrat veliki imeni avtomobilskega sveta - Giorgetto Giugiaro in Aldo Mantovani, ki sta takrat že uspešno sodelovala v okviru studia Italdesign. Medtem ko je Mantovani v sodelovanju s Fiatom določil osnovne smernice, torej samonosna karoserija s pretežno zelo ravnim dnom in relativno visoko streho, je Giugiaro poskrbel za to, da bo novi avtomobil tudi všečen.
Danes bi lahko mirno zapisal, da novinec glede prestiža in opremljenosti ni bil kaj dosti boljši od svojega predhodnika, a gledano skozi prizmo takratnega pogleda na avtomobilski svet, to res ne bi bilo korektno. V prvi vrsti velja omeniti to, da je šlo ob konkretnem dimenzijskem prirastku (dolžina 32 cm, širina, 8 cm, višina 15 cm) za kvantni preskok na področju prostornosti. Visoka streha je omogočala zelo vzravnano, skoraj kombijevsko sedenje vseh štirih potnikov, v zadku pa je ostalo celo nekaj prostora za vsaj osnovno prtljago.
Sodobna tehnika ni bila v ospredju
S tehniko se pri Fiatu takrat niso pretirano veliko ukvarjali, saj so imeli vsega dovolj. Prva serija, ki so jo izdelovali do leta 1986, je bila tako bolj kot ne precej zastarela, saj so motorne osnove praktično enake, kot jih je imel za Jugoslovane ikonični Fičko. Panda je nekoliko bolj sodobna postala po letu 1986, ko so začeli vgrajevati modernejše motorje FIRE, torej tiste, ki so proizvodni trak zapustili, ne da bi se jih dotaknila človeška roka.
Fiat Panda je tudi prvi mali serijski avtomobil, ki je imel ob prečno vgrajenem motorju tudi štirikolesni pogon. Tega je za Fiat pripravil avstrijski Steyr, zapomnili pa smo si ga po izredno kratkem prestavnem razmerju. V prvi prestavi je Panda priplezala na vsak hrib, speljevali smo z drugo prestavo, peta pa je bila za vožnjo nad sto kilometri na uro praktično prekratka. A bolj kot uporabnost na cesti je štelo to, da je Panda na terenu prekašala marsikaterega pravega terenca.
Fiat je zagato rešil z bogato finančno donacijo za raziskovalne namene, vendar v svojem tipičnem italijanskem porogljivem slogu. Glede na to, da so predpisi to takrat dovoljevali, so WWF dostavili ček, ki je bil izpisan kar na pravem Pandinem pokrovu motorja. Dogodek je v javnosti zelo odmeval, le dva meseca po predstavitvi v Ženevi pa je Fiat že zbral več kot 70.000 naročil za novo Pando.
Fiat Panda I. generacija (1980–2003)
V dobrih dveh desetletjih je prva generacija Pande doživela dve večji osvežitvi, pri čemer je s tehničnega vidika vsekakor pomembna prva, ki se je zgodila leta 1986. Takrat je bilo veliko postorjenega na področju ekonomičnosti in tudi zanesljivosti. Razumljivo je, da pri avtomobilih, ki imajo danes na grbi vsaj polnih 17, v skrajnem primeru pa celo 40 let, ne bom pisal o nekih tipskih napakah in tegobah.
Vzdrževanje prve Pande je danes pač stvar entuziazma in ljubezni do avtomobilov, absolutno pa velja, da bodo stroški zanemarljivi. Skupaj je bilo prodanih več kot 4,5 milijona avtomobilov prve generacije, v dveh desetletjih pa se je zvrstilo lepo število različnih modelov. Hkrati je bila Panda tudi zadnji in edini avtomobil, ki ga je tovarna SEAT izdelovala v času, ko je že pripadala koncernu Volkswagen, imenovala pa se je Marbella.
Če se odločate za nakup 'prve' Pande, potem morate računati na korozijo ter tipične težave z električno napeljavo. Pri motorjih FIRE lahko računate na okvaro tesnila glave, a je popravilo značilno Fiatovsko poceni. Če vas ne moti že omenjeno kratko prestavno razmerje, potem brez skrbi izberite model s štirikolesnim pogonom, saj kakšnih posebnih težav z njim ni bilo.
Če se navdušujete nad avtomatskim menjalnikom (ta je sicer zelo redek), pa pred nakupom raje dobro premislite, saj so menjalniki CVT, ki so jih vgrajevali v Pande, zanesljivostna in trpežnostna katastrofa. In da, če si želite električno Pando, jo lahko dobite, a morate pri tem računati samo na dva sedeža, dodatnih 450 kilogramov in domet, ki je ekvivalenten dolžini vašega kabelskega podaljška.
Fiat Panda II. Generacija (2003–2011)
Druga generacija Pande je v primerjavi s prvo konstrukcijsko povsem drugačen avtomobil. Na voljo je bila izključno s petimi vrati, zadržala pa je nekaj temeljnih lastnosti. Ravno dno, visoka streha, ekonomičnost (z izjemo modela 4x4) in enostavno vzdrževanje. Proizvodnja se je preselila na Poljsko, kjer so že prej dokazali, da tudi pri njih izdelujejo zelo dobre Fiate.
Še več, druga generacija Pande se na številnih lestvicah zanesljivosti in ekonomičnega vzdrževanja uvršča na najvišja mesta. V letu 2004 je dobila tudi laskavi naslov evropski avto leta, do konca proizvodnje pa so jih prodali nekaj več kot dva milijona.
Ponudba rabljenih Pand je na našem trgu zadovoljiva, saj je v povprečju na razpolago okrog sto avtomobilov. Glavnina ponudbe je skoncentrirana v območju od tri do pet tisoč evrov, kar kaže na to, da Panda relativno dobro ohranja vrednost. Seveda ob predpostavki, da so zanjo ustrezno skrbeli.
Dobra novica je tudi ta, da se pri Pandi skoraj zagotovo ne boste srečevali s kakšnimi težjimi in dragimi okvarami. Preprosta italijanska mehanika je seveda tudi zanesljiva, večino tipskih napak pa je mogoče odpraviti z zelo malo denarja. Ker so karoserije odporne proti pojavu korozije, barve pa niso nagnjene k bledenju in luščenju, je večina rabljenih Pand še danes videti zelo sveže. Seveda se, kot je za Fiat značilno, v kabini pojavi kakšno škripanje in čriček, tu in tam pa ponagaja kakšno stikalo.
Fiat Panda III. Generacija (2012–2020)
Tretja generacija je v primerjavi z drugo nekoliko zrasla v dolžino, ohranila enako medosno razdaljo, kljub temu pa v notranjosti ponudila več prostora tako za potnike kot prtljago. Proizvodnja se je preselila nazaj v Italijo, vendar to ni posledica kakšnih zamer ali slabega dela Poljakov, ampak gre za dogovor med koncernom Fiat in italijansko vlado, da v času okrevanja po veliki gospodarski krizi ne bodo zapirali tovarn v domači Italiji.
Medtem so na Poljskem še vedno izdelovali drugo generacijo, ki pa je s prihodom novega modela postala občutno cenejša (za približno tretjino). Panda je tako postala eden izmed najcenejših novih avtomobilov na številnih trgih. Seveda je ohranila vse tradicionalne vrednote svojih predhodnic, vključno z nepremagljivim štirikolesnim pogonom.
Po osmih letih proizvodnje aktualna Panda še ni pokazala nagnjenosti k težjim in dražjim okvaram, to pa velja tako za področje mehanike kot tudi karoserije in elektronike. Lastniki pri vozilih z več kot 100.000 prevoženimi kilometri pogosto poročajo o iztrošenosti blažilnikov vzmetenja in kolesnih ležajev, pri nekaj serijah modelov s štirikolesnim pogonom pa prihaja do puščanja olja zadnjega diferenciala. Za nemoteno delovanje brez vklapljanja opozorilnih lučk sistema Start/Stop je pomembno tudi to, da je akumulator vedno v dobri kondiciji.
Razlogov, da bi se rabljene Pande lastniki želeli znebiti, je glede na zapisano zelo malo, zato skromna ponudba modelov tretje generacije na trgu rabljenih avtomobilov ni naključje. Cenovno se solidni primerki dobijo za okroglih pet tisočakov, glede na ugodne cene novih in ugodnih pogojev financiranja pa morda velja razmisliti o nakupu povsem nove Fiatove Pande.
Fiat Panda MK1 (1980 do 2003)
dimenzije (dolžina/širina/višina) | 3.380/1.460/1.445 mm |
razpon moči | od 22kW/30KM do 44kW/60KM |
delovna prostornina motorja | od 652 ccm do 1.301 ccm |
proizvodnja | Italija, Španija, Poljska, Avstrija |
vrednost danes | od 0 do 5.000 EUR |
Zanimivosti:
- prvi mini avtomobil s prečno vgrajenim motorjem in pogonom 4 x 4
- različice s pogonom 4 x 4 so proizvajali v Avstriji (Gradec)
- izdelanih več kot 4,5 milijona vozil
Fiat Panda MK2 (2003 do 2011)
dimenzije (dolžina/širina/višina) | 3.538/1.578/1.578 mm |
razpon moči | od 40kW/54KM do 74kW/100KM |
delovna prostornina motorja | od 1.108 ccm do 1.368 ccm |
proizvodnja | Poljska |
vrednost danes | od 1.000 do 5.000 EUR |
Zanimivosti:
- proizvodnja v Fiatovi tovarni na Poljskem
- uspešni nastopi tudi na reli tekmovanjih
- športna različica 100 HP je danes zelo iskan bodoči klasik
Fiat Panda MK3 (2012 do danes)
dimenzije (dolžina/širina/višina) | 3.686/1.643/1.551 mm |
razpon moči | od 44kW/60KM do 59kW/80KM |
delovna prostornina motorja | od 875 ccm do 1.248 ccm |
proizvodnja | Italija |
vrednost danes | od 3.500 do 8.000 EUR |
Zanimivosti
- proizvodnja se je zaradi reševanja domače industrije preselila nazaj v Italjio
- uvedba dvovaljnih twin air turbo motorjev
- velikost podobna prvi generaciji VW Golfa
Preberite še:
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?