Veste kako kupiti rabljenega? In če ga poganja elektrika?

Na največjem slovenskem spletnem portalu z avtomobilskimi oglasi je bilo v začetku decembra v ponudbi 160 rabljenih električnih avtomobilov in dodatno še 60 novih. Najstarejši je dopolnil deset let, večina pa je mlajših od petih let. Najcenejšega je mogoče kupiti za manj kot tri tisočake, seveda pa cene naraščajo v odvisnosti od znamke, modela, starosti in prevoženih kilometrov.

Med oglaševanimi avtomobili je največ modelov BMW i3, sledita pa Renault Zoe in Volkswagen e-Golf. Precej večja je ponudba na največjem nemškem avtomobilskem portalu, kjer je na voljo več kot 23 tisoč rabljenih električnih avtomobilov, a je ob morebitnem uvozu treba upoštevati dodatne transportne in administrativne stroške, poleg tega je preverjanje stanja vozila na daljavo težje kot z neposrednim vpogledom.

Majhen trg, skromna ponudba

Pri Renault Nissan Slovenija, kjer so pred leti orali ledino električne mobilnosti na naših cestah, glede rabljenih vozil opažajo, da je ponudbe na trgu rabljenih avtomobilov malo, iz česar sklepajo, da so lastniki z električnimi avtomobili zadovoljni in jih še ne prodajajo. Pri nakupu rabljenega električnega vozila je sicer ob običajnih preverjanjih, kot so prevoženi kilometri, splošna ohranjenost vozila in redno vzdrževanje, najpomembnejši podatek stanje baterije, pri čemer navajajo, da je zmanjšanje kapacitete za dva odstotka na leto povsem v okviru zdrave uporabe vozila.

»Ponudba rabljenih električnih vozil je pri nas skromna, ker smo majhen trg z malo električnimi vozili. Še od teh, ki se prodajajo, jih je večina pripeljana iz tujine. Trenutna "lakota" po novih električnih vozilih v Evropi se odraža tudi v slabi ponudbi rabljenih vozil na evropskem in posledično tudi na našem trgu. Cene rabljenim "električarjem" so šle navzgor; ker je evropski trg brezcarinsko območje, so se ti avtomobili podražili tudi pri nas,« ocenjuje Andrej Pečjak z Inštituta Metron.

»Dve leti so v enem tednu razprodali celotno količino novih Volkswagnov e-Up po ceni 12.500 evrov (z odbito subvencijo), sedaj pa te iste avtomobile rabljene prodajajo s cenami od 17.000 do 20.000 evrov. Tako da lahko rečem, da so tisti, ki so takrat kupili nov električni avto, opravili dober nakup. Tisti, ki potrebujejo avtomobil le za kratke vožnje do 40 kilometrov v eno smer, se lahko ozrejo za rabljenimi vozili do 10.000 evrov, kjer najdemo kar nekaj dobro ohranjenih Citroënovih malčkov C- Zero oziroma Peugeotovih Ionov, pa tudi nekaj drugih mestnih vozil in celo kakšnega Nissan Leafa prve generacije«

»Vsekakor je treba kupiti avto, ki bo služil svojemu namenu, to pa pomeni, da mora biti ustrezne velikosti in z ustreznim dometom oziroma imeti doseg za dnevne vožnje plus 30 odstotkov. Tako kot pri vsakem drugem rabljenem avtomobilu je treba tudi pri električnem paziti na ohranjenost vozila. Slabo ohranjen je vedno slab nakup, ne glede na ceno. Baterija sama po sebi ni kritičen del, čeprav se kupci tega najbolj bojijo.«

Tudi Bojan Tavčar, vodja prodaje električnih vozil v podjetju Plan-net Solar, se strinja, da je ponudba rabljenih električnih avtomobilov še razmeroma skromna.

»To pripisujemo dejstvu, da so se električni avtomobili pri nas bolj množično začeli pojavljati šele pred nekaj leti, poleg tega je državna subvencija zastavljena tako, da ne omogoča prodaje električnega avtomobila prej kot po treh letih. Tudi sicer se lastniki ne odločajo pogosto za prodajo, po naših izkušnjah so namreč večinoma zadovoljni in tudi nimajo nobenih težav z upadanjem zmogljivosti baterij. Hkrati zaznavamo povečano zanimanje za rabljene električne avtomobile, saj so lahko precej cenejši od novih, nakupni motiv pa so v zadnjem obdobju tudi visoke cene pogonskih goriv. Predvsem pa se za nakup rabljenih električnih avtomobilov odločajo tisti, ki se vozijo na krajših razdaljah.«

Tveganja so nekoliko drugačna

Pri nakupu rabljenega električnega avtomobila obstajajo določena tveganja, ki so drugačna kot pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem. Pri kupcih negotovost povzroča predvsem stanje baterij in delovanje električnega pogonskega sklopa, po drugi strani pa imajo električni avtomobili veliko manj obrabnih delov in tekočin ter filtrov kot njihovi »sorodniki« z bencinskimi ali dizelskimi motorji. Tako na primer odpade periodična menjava motornega olja in oljnega filtra, pogosto precej drag tako imenovani glavni servis z zamenjavo pogonskega jermena, odpadejo težave z izpušnim sistemom, s sklopko, manj obremenjen je zavorni sklop in še kaj bi se našlo.

Pri izbiri ustreznega rabljenega avtomobila je treba najprej vedeti, kakšne so uporabnikove želje in potrebe glede velikostnega razreda, prostornosti, prilagodljivosti in opremljenosti. Torej podobno kot pri »običajnih« avtomobilih. Ključnega pomena pa sta seveda doseg in način polnjenja. Če dnevne prevozniške potrebe ne segajo bistveno čez 50 ali 60 kilometrov, je ustrezen tudi cenejši električni avtomobil prve generacije z manj zmogljivo baterijo in brez možnosti hitrega polnjenja, a kadar je seštevek dnevnih voženj več kot 100 kilometrov, pa je treba razmišljati o modelu z zmogljivejšo baterijo in o (hitrem) polnjenju na poti.

Tako kot pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem podatki proizvajalcev ne odražajo dejanske porabe bencina ali plinskega olja, to pri električnih avtomobilih velja za doseg s polno baterijo. Dejanske razdalje so namreč bistveno krajše in predvsem odvisne od uporabne velikosti baterije (kapaciteta v kilovatnih urah) in porabe energije. Nanjo vplivajo tako voznikovo ravnanje pri vožnji, topografija, zunanje temperature in vremenske razmere kot tudi ogrevanje ali klimatizacija.

Glede na te dejavnike se lahko v zimskem času doseg 200 kilometrov v ekstremnih primerih tudi prepolovi. In treba je vedeti, da daljšanje življenjske dobe baterije oziroma število polnilnih ciklov običajno vpliva na skrajšanje dosega.

Preverjanje baterije je priporočljivo

Pogonska baterija je najdražja komponenta v električnem avtomobilu, zato je ob nakupu rabljenega pomembno čim bolj natančno preverjanje njenega »zdravstvenega stanja«. V Renaultovi servisni mreži so v zvezi s tem povedali, da je pregled stanja baterije mogoč, vendar ga lahko opravi samo lastnik vozila, saj tovrstnih podatkov ne smejo posredovati tretjim osebam.

Po dosedanjih izkušnjah ugotavljajo, da se baterije starajo počasneje, kot je avtomobilska industrija domnevala na začetku. V povprečju se starajo (izgubljajo zmogljivost) za odstotek do dva na leto, odvisno od načina vožnje in polnjenja. Bolj dinamična vožnja in zelo hitro polnjenje povzročijo nekoliko hitrejše staranje kot običajna vožnja in polnjenje na običajnih polnilnicah moči do 22 kilovatov.

Skrbno preverjanje servisne zgodovine za električni avtomobil ni nič manj pomembno kot pri tistih s klasičnimi pogoni, saj redno vzdrževanje kaže, da je vozilo brezhibno delujoče. Brez natančne dokumentacije je težko uveljavljati garancijske zahtevke, še posebej pri dolgoročni garanciji na baterijo ali druge električne komponente. Če baterija ni več dovolj zmogljiva, s tehničnega vidika ni nujno, da jo je treba zamenjati v celoti, pogosto zadostuje zamenjava posameznih baterijskih modulov. Kako bodo ravnali na servisu in kolikšni bodo stroški, pa je večinoma negotovo.

Drugačno, a tudi cenejše vzdrževanje

Vzdrževanje električnih avtomobilov je nekoliko drugačno kot pri tistih z bencinskimi in dizelskimi motorji, saj nimajo svečk, izpušnega sistema ali menjalnika, vendar je redno servisiranje kljub temu pomembno. Med pomembnejšimi komponentami, ki zahtevajo servisiranje, so tudi zavore, ki so sicer manj obremenjene zaradi regeneracije ali pretvarjanja kinetične energije v električno med zaviranjem.

Poleg tega je treba servisirati krmilni sistem, klimatsko napravo, platišča in pnevmatike. Ker električni motorji dosegajo visok navor, pogosti nagli pospeški povzročijo hitrejšo obrabo pnevmatik, ki so običajno drugačnih dimenzij in tudi nekoliko dražje kot za druge avtomobile.

Čeprav je električna vozila prav tako treba voziti na redne servisne preglede, so stroški vzdrževanja in popravil okoli 35 odstotkov nižji od primerljivih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem. To v skupni študiji ugotavljata nemški Inštitut za avtomobilsko industrijo (IFA) in agencija DEKRA. Skupni stroški lastništva električnega vozila so skupaj z nabavno ceno, elektriko, rednim vzdrževanjem in popravili lani znašali 3,2 odstotka manj kot za vozilo z motorjem z notranjim zgorevanjem – tudi brez upoštevanja brezplačnega polnjenja.

Električni avtomobil je preprostejši

Kar zadeva zgradbo in funkcijo električnega avtomobila, je preprostejši od primerljivega modela z bencinskim ali dizelskim motorjem. Motor z notranjim zgorevanjem ima skupaj tudi več kot tisoč komponent, električni avtomobilski motor jih ima le okoli dvajset. Najbolj znani deli, ki jih električni avto ne potrebuje več, so verjetno oljni filter, vžigalne svečke, zobati jermen, turbinski polnilnik, vodna črpalka, hladilnik, sklopka in izpušni sistem.