Nemški vozniki so se znašli v precej nenavadnem položaju. Radar jih je ujel pri prekoračitvi hitrosti, mestne oblasti pa so morale nato zavreči skoraj 400 prekrškovnih postopkov. Za vse je bil kriv prometni znak, ki ga tam sploh ne bi smelo biti.
Prometni znaki so nekaj, o čemer vozniki praviloma ne razmišljamo prav veliko. Vidimo omejitev hitrosti, ji prilagodimo vožnjo in nadaljujemo pot. Toda kaj se zgodi, če je znak videti povsem uraden, v resnici pa ga je ob cesto postavil nekdo, ki za to nima nobenega pooblastila?
Prav to se je v začetku septembra zgodilo v nemškem mestu Haldensleben, nedaleč od Magdeburga. Na eni izmed tamkajšnjih prometnic se je pojavil znak za omejitev hitrosti na 70 km/h, čeprav je bila na tem odseku dovoljena hitrost v resnici le 50 km/h.
Znak ni bil videti kot kakšna slabo izvedena potegavščina. Neznanci so se očitno precej potrudili, saj so ga namestili na drog s podstavkom, zaradi česar se na prvi pogled ni razlikoval od običajne prometne signalizacije. Vozniki tako niso imeli razloga za sum, da je z njim karkoli narobe.
Radar je fotografiral, vozniki pa niso vedeli, da kršijo predpise
Zaplet je bil še toliko večji, ker je bil le malo naprej postavljen mobilni radar. Ta je med 4. in 6. septembrom zabeležil skoraj 400 prekoračitev hitrosti.
Marsikateri voznik je najverjetneje vozil v prepričanju, da je omejitev 70 km/h, medtem ko je radar hitrost meril glede na dejansko omejitev 50 km/h. Med posnetimi so bili sicer tudi takšni, ki so vozili hitreje od 70 km/h.
Ko so pristojni ugotovili, da je nekdo prometno signalizacijo postavil na lastno pest, so znak odstranili. Toda s tem se je prava zagata za mestne oblasti šele začela.
Izkazalo se je namreč, da nihče ne more zanesljivo povedati, kdaj je ponarejeni znak sploh pristal ob cesti.
To pomeni, da ni bilo mogoče ugotoviti, kateri vozniki so mimo radarja pripeljali še pred njegovo postavitvijo in kateri so že lahko videli napačno omejitev.
Mestne oblasti so zato sprejele odločitev, ki je razveselila skoraj 400 voznikov: vse postopke za prekrške, zabeležene v spornem obdobju, so ustavile. Tudi tisti, ki so vozili precej hitreje od 70 km/h, so jo tako odnesli brez globe.
Lahko voznik sploh podvomi o prometnem znaku?
Primer je zanimiv tudi s pravnega vidika. Nemška pravila namreč izhajajo iz tega, da se voznik lahko zanese na prometno signalizacijo, če je ta postavljena na običajen način in deluje verodostojno.
Od nikogar ni mogoče pričakovati, da bo med vožnjo preverjal, ali ima posamezen prometni znak ustrezno dovoljenje pristojnih organov.
Če voznik naleti na povsem običajen znak za omejitev hitrosti, je razumljivo, da ga bo upošteval. In če se pozneje izkaže, da je bil znak ponarejen, je precej težje dokazovati, da je voznik zavestno ali iz malomarnosti kršil predpise.
V Haldenslebnu je bila odločilna predvsem negotovost glede časa postavitve znaka, zaradi katere pristojni niso mogli zanesljivo presoditi okoliščin posameznih prekrškov.
Za voznike srečen razplet, za storilce pa precej resnejša zgodba
Čeprav je dogodek za marsikaterega voznika pomenil nepričakovan prihranek, nemška policija zadeve ne obravnava kot nedolžne šale.
Neznance, ki so postavili znak, zdaj iščejo zaradi suma neupravičenega izvrševanja uradnih pooblastil in nevarnega posega v cestni promet.
Pri tem ne gre zgolj za vprašanje, kdo sme postavljati prometne znake. Lažna omejitev hitrosti lahko neposredno vpliva na varnost, saj voznike prepriča, da je na določenem odseku dovoljena hitrejša vožnja, kot jo dopuščajo dejanske prometne razmere.
Po nemški zakonodaji lahko za neupravičeno predstavljanje uradne oblasti storilca doleti denarna kazen ali do dve leti zapora. Če bi policija dokazala tudi konkretno ogrožanje prometa, pa je zagrožena kazen lahko še precej strožja, in sicer do pet let zapora.
Kdo je znak postavil in zakaj, za zdaj ostaja neznanka. Jasno pa je, da je en sam ponarejen prometni znak povzročil več težav kot skoraj 400 prehitrih voznikov skupaj.
